Objavljeni najnovejši podatki o proračunskih gibanjih

Proračunski prihodki so bili po predhodnih podatkih v prvih desetih mesecih glede na enako lansko obdobje višji za 9,6 odstotka, dosegli pa so 78,8 odstotka načrtovanih. Proračunski odhodki so bili za 11,6 odstotka višji od primerljivega obdobja v lanskem letu, dosegli pa so 76,1 odstotka načrtovanih odhodkov.

Proračunski prihodki

Glavni del proračunskih prihodkov predstavljajo davčni prilivi. V desetih mesecih so znašali 11,2 milijarde evrov, kar je 8,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Prilivi od davka na dodano vrednost, ki je glavni davčni vir, so se zvišali za 13,3 odstotka na 5,2 milijarde evrov.

Z dohodnino, ki je ostala državnemu proračunu, smo zbrali 1,8 milijarde evrov oziroma štiri odstotke več kot lani. Rast teh prihodkov še naprej poganja visoka zaposlenost ter pritisk na rast plač, razmeroma nizka rast pa je posledica višjega letnega poračuna dohodnine in višjih sredstev za občine. Celotni prilivi iz dohodnine namreč ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. V prvih desetih mesecih so občine prejele za 1,4 milijarde evrov oziroma 8,2 odstotka več sredstev kot lani. Poleg tega pa občinam pripada tudi nov prihodkovni vir za občine, namenjen zmanjševanju objektivnih razlik občin.

Prihodki od trošarin so znašali 1,3 milijarde evrov, kar je 6,4 odstotka manj kot lani. Nižji so bili prilivi od vseh kategorij trošarin, najbolj pa so se znižali prilivi od trošarin na energente, kar je posledica vladnih ukrepov za blažitev posledic visokih cen energentov.

Zbrali smo še 1,7 milijarde evrov davka od dohodkov pravnih oseb, kar je 16,3 odstotka več kot lani. Rast teh prihodkov je posledica pozitivnega poračuna za leto 2025 in višjih akontacij v letu 2026.

Proračunski odhodki

Za investicije smo v obravnavanem obdobju namenili 1,3 milijarde evrov oziroma 31,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del teh izdatkov je namenjen nakupu in gradnji osnovnih sredstev, in sicer 938 milijonov evrov. Del teh sredstev v višini 429 milijonov evrov smo namenili za nakup opreme, kar je 50,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Stroški dela so v obdobju januar–oktober 2026 znašali 1,8 milijarde evrov, kar je 12,7 % več kot v enakem obdobju lani.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom, ki med drugim vključujejo socialne transferje in izplačila družinam ter brezposelnim, smo namenili 1,8 milijarde evrov oziroma 9,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Tudi v sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun v prvih desetih mesecih prispeval 1,8 milijarde evrov, kar je 9,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del proračunskega transferja – 1,3 milijarde evrov – odpade na pokojninsko blagajno. Glede na lani je ta višji za 2,2 odstotka.