Državna sekretarka Weingerl Požar o pomenu čezmejnega sodelovanja za krepitev strateških verig

Potrdili so tudi prenovljene delovne načrte za obdobje 2026–2028, uradno zagnali nov strateški instrument t. i. EUSALP misij ter vodenje strategije za leto 2027 predali Franciji. 

V nagovoru na Generalni skupščini je državna sekretarka pozdravila krepitev operativne učinkovitosti strategije ter podprla vzpostavitev treh pilotnih misij, ki presegajo okvir posameznih enoletnih predsedovanj ter prinašajo dolgoročno politično zavezanost in strateški fokus. Pri misiji za mlade podjetnike in talente je poudarila nujnost zajezitve bega možganov in ustvarjanja pogojev, ki mladim omogočajo, da ostanejo in razvijajo svojo podjetnost v domačem okolju (t. i. »pravica ostati«), kar je bila tudi osrednja prioriteta slovenskega predsedovanja EUSALP. Izpostavila je tudi vlogo Slovenije pri pripravi kažipota EUSALP za krožno gospodarstvo. Ob podpori misiji o trajnosti in zapuščini velikih športnih dogodkov je izpostavila njihov velik gospodarski pomen za alpski prostor, a hkrati pozvala k previdnosti do ranljivega gorskega okolja.

Na osrednjem plenarnem panelu letnega foruma, posvečenem prihodnjemu večletnemu finančnemu okviru EU po letu 2027 (VFO 2028+), je državna sekretarka poudarila pomen ohranjanja ambicioznega obsega prihodnjega proračuna EU, ki bo omogočil sočasno krepitev evropske konkurenčnosti, varnosti in odpornosti ter ohranitev močne kohezijske politike in programa Interreg. Ker v alpski regiji delujejo vrhunski raziskovalni centri in inovativna podjetja, je posebej poudarila pomen tesnega čezmejnega sodelovanja za krepitev strateških verig vrednosti in dvig globalne konkurenčnosti regije.

Makroregionalne strategije EU predstavljajo uveljavljen politično-strateški okvir več nivojskega upravljanja, v katerem države članice in partnerske države ter regije skupaj razpravljajo čezmejne izzive in krepijo evropsko povezanost. Slovenija je zaradi svoje geografske lege v edinstvenem položaju, saj kot celota aktivno sooblikuje kar tri od štirih makroregionalnih strategij EU – alpsko (EUSALP), podonavsko (EUSDR) in jadransko-jonsko (EUSAIR) – ter pri tem deluje kot dejavna povezovalka v regiji.

EUSALP, vzpostavljena leta 2016, povezuje pet držav članic EU (Avstrijo, Francijo, Italijo, Nemčijo in Slovenijo), dve nečlanici (Lihtenštajn in Švico) z več kot 80 milijoni prebivalcev. Eno gospodarsko najrazvitejših in najbolj inovativnih območij v Evropi si v okviru EUSALP prizadeva za krepitev globalne konkurenčnosti, trajnostne mobilnosti ter varovanje občutljivega alpskega okolja in vodnih virov. 

Ob robu letnega foruma je državna sekretarka opravila dvostranski srečanji z visokima predstavnikoma Zvezne republike Nemčije ter zvezne dežele Bavarske.

Na srečanju s Florianom Hahnom, državnim ministrom na nemškem zveznem ministrstvu za zunanje zadeve, sta sogovornika potrdila odlične odnose med državama in se zavzela za nadaljevanje intenzivnega političnega in gospodarskega dialoga med Slovenijo in Nemčijo, ki ostaja ena naših ključnih strateških in zunanjetrgovinskih partneric. Izmenjala sta stališča o aktualnih globalnih varnostnih izzivih in posebno pozornost namenila prihodnji širitvi EU s poudarkom na napredku držav Zahodnega Balkana.

V pogovoru z dr. Florianom Herrmannom, vodjo Bavarske državne pisarne in ministrom za zvezne in evropske zadeve, mednarodne odnose in medije Svobodne dežele Bavarske, je državna sekretarka poudarila tradicionalno odlične odnose med Slovenijo in Bavarsko. Izpostavila je pomen nadaljnjega sodelovanja v okviru Stalne mešane slovensko-bavarske komisije, ki je v preteklem letu obeleževala 50. obletnico svojega delovanja. Naslednje zasedanje bo prihodnje leto potekalo v Sloveniji. Sogovornika sta se posvetila priložnostim za poglobitev gospodarskega in tehnološkega sodelovanja, tudi na področjih vesoljskih tehnologij, fuzije, umetne inteligence, raziskav in inovacij.

Srečanji sta potrdili pomen tesnega sodelovanja Slovenije z Nemčijo in zvezno deželo Bavarsko pri krepitvi evropske varnosti, konkurenčnosti in odpornosti. Slovenija si prizadeva za povezano, varno in gospodarsko močno Evropo, pri čemer imajo pomembno vlogo tako sodelovanje med državami članicami kot partnerstva z njihovimi regijami. Pomemben del pogovorov je bil namenjen tudi izzivom in priložnostim alpskega prostora, zlasti na prometni in energetski povezanosti ter krožnem gospodarstvu, velik potencial za sodelovanje pa ostajajo avtomobilska industrija, napredne tehnologije, umetna inteligenca in digitalizacija.