Slovenija mora sprostiti svoje razvojne potenciale in ustvariti pogoje za višje plače

Dotaknil se je tudi referendumskih odločitev, demografskih izzivov, decentralizacije države in evropske energetske politike. Poudaril je, da ima Slovenija velik razvojni potencial, ki ga je treba sprostiti z ustvarjanjem ugodnejših pogojev za delo, investicije in gospodarsko rast.

Predsednik vlade je uvodoma ocenil prve mesece delovanja vlade. Pojasnil je, da ima tokratna koalicija jasno koalicijsko pogodbo in program dela, vendar na delovanje vlade pomembno vplivajo tudi zahtevne mednarodne razmere, predvsem vojna v Ukrajini, razmere na Bližnjem vzhodu in negotovost glede cen energije. Med prvimi nalogami vlade je izpostavil pripravo rebalansa letošnjega proračuna in proračunov za prihodnji dve leti ter reorganizacijo državne uprave po zmanjšanju števila ministrstev z 20 na 15.

Razvojni zakon za višje plače in konkurenčnejše gospodarstvo

Pomemben del pogovora je bil namenjen zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra. Predsednik vlade je poudaril, da gre za celovit nabor ukrepov, saj razvojnih vprašanj ni mogoče rešiti zgolj na enem področju. Opozoril je, da bodo posledice zamud pri sprejemanju razvojnih ukrepov občutili tudi zaposleni in upokojenci.

Po njegovih besedah je ena ključnih težav slovenskega gospodarstva previsoka obremenitev produktivnega dela, zaradi katere Slovenija izgublja konkurenčnost pri dejavnostih z visoko dodano vrednostjo.

»Slovenija je konkurenčna pri nizkih plačah. V glavnem smo nekonkurenčni tam, kjer se ustvarja razvoj, velika dodana vrednost in prihodnost,« je dejal.

Zavrnil je očitke, da je razvojni zakon namenjen predvsem premožnejšim. »To je zakon, ki omogoča, da bo vse več ljudi v Sloveniji bogatih zato, ker bo njihovo delo pošteno plačano,« je poudaril.

Predvidene davčne razbremenitve bodo po njegovih besedah kratkoročno pomenile nekoliko manj prihodkov v javnih blagajnah, dolgoročno pa bodo spodbudile investicije, ustvarjanje bolje plačanih delovnih mest in gospodarsko rast.

»Po uveljavitvi tega zakona bo več denarja ostalo v žepih zaposlenih, upokojencev in v bilancah gospodarstva za razvoj,« je pojasnil.

Učinkovitejša javna uprava in decentralizacija države

Predsednik vlade je spregovoril tudi o racionalizaciji javnega sektorja. Poudaril je, da njen namen ni zmanjševanje števila zaposlenih na področjih, kjer jih primanjkuje, temveč odpravljanje nesorazmerij in nepotrebnih administrativnih postopkov.

»V javnem sektorju so deli, kjer je ljudi premalo, in so deli, kjer jih je glede na primerjavo pač preveč. In to se bo moralo prerazporediti,« je dejal.

Ob tem je izpostavil pomen decentralizacije državne uprave, s katero želi vlada spodbuditi skladnejši regionalni razvoj, zmanjšati dnevne migracije zaposlenih in približati odločanje drugim delom države.

»Mi hočemo drugačno decentralizacijo. Hočemo decentralizacijo, kjer so tudi osrednji deli ministrstev še kje drugje, ne pa samo v Ljubljani,« je poudaril.

Napovedal je tudi pospešitev postopkov umeščanja infrastrukturnih projektov v prostor, posebej gradnje tretje razvojne osi.

Spremembe v zdravstvu in šolstvu

Predsednik vlade je spregovoril tudi o spremembah na področju zdravstva in poudaril pomen učinkovitejšega izkoriščanja razpoložljivih kadrovskih zmogljivosti. Ob tem je izpostavil, da možnost dodatnega dela zdravnikov pri zasebnih izvajalcih prispeva k ohranjanju zdravstvenega kadra v javnih zavodih, hkrati pa omogoča več opravljenih zdravstvenih storitev in skrajševanje čakalnih dob.

Spregovoril je tudi o napovedani reformi vzgoje in izobraževanja, ki je po njegovem mnenju nujna zaradi poslabšanja rezultatov slovenskih učencev v mednarodnih primerjavah. Opozoril je, da se je število predpisov in administrativnih obveznosti povečevalo, rezultati pa niso sledili vloženim sredstvom.

»Ne govorimo o ljudeh. Govorimo o nekem sistemu, ki napačno razporeja vire in jih mogoče tudi napačno nagrajuje,« je poudaril.

Izpostavil je pomen avtoritete učiteljev, zmanjšanja birokratskih obremenitev in prilagajanja izobraževalnega sistema hitremu tehnološkemu razvoju.

Demografija kot eden največjih razvojnih izzivov

Predsednik vlade je posebno pozornost namenil demografskim razmeram, ki jih je označil za enega najresnejših dolgoročnih izzivov Slovenije in Evrope.

Kot enega od ukrepov za izboljšanje pogojev za mlade družine je izpostavil cilj postopne uvedbe brezplačnih vrtcev za vse otroke, pri čemer bo hitrost uresničevanja odvisna tudi od javnofinančnih razmer.

»Otrok ne sme biti strošek za družbo. Otrok mora biti investicija,« je poudaril.

Po njegovih besedah mora država ustvarjati razmere, v katerih ekonomski razlogi ne bodo odločilna ovira za ustvarjanje družine.

Visoke cene energije in evropska konkurenčnost

V nadaljevanju pogovora se je predsednik vlade dotaknil nedavnega zasedanja Evropskega sveta, na katerem so voditelji razpravljali tudi o visokih cenah energije in njihovem vplivu na evropsko gospodarstvo.

Opozoril je, da sistem trgovanja z emisijskimi kuponi pomembno vpliva na cene električne energije in s tem na konkurenčnost evropske industrije. Izrazil je pričakovanje, da bo v prihodnje prišlo do resnejšega pregleda nekaterih ukrepov zelenega prehoda. Kot eno ključnih strateških napak evropske energetske politike je izpostavil premajhno vlogo jedrske energije v preteklih desetletjih.

Spregovoril je tudi o pogajanjih o prihodnjem večletnem finančnem okviru Evropske unije in opozoril, da Slovenija evropskega razvojnega povprečja ne dohiteva dovolj hitro. Poudaril je, da mora država evropska sredstva učinkoviteje izkoristiti za zmanjševanje razvojnega zaostanka.

Spoštovanje referendumske volje in krepitev pravne države

Predsednik vlade je komentiral tudi rezultate nedavnih referendumov in izpostavil pomen visoke volilne udeležbe. Poudaril je razliko med zakonodajnimi in posvetovalnimi referendumi ter ocenil, da rezultat referenduma o obveznem RTV-prispevku kaže na izrazito razdeljenost javnosti, zato bo treba poiskati ustrezno rešitev.

Dotaknil se je tudi sprememb na področju pregona korupcije in organiziranega kriminala ter izrazil pričakovanje, da bodo novi specializirani organi prispevali k učinkovitejšemu pregonu najzahtevnejših kaznivih dejanj.

Predsednik vlade je ob koncu poudaril, da Slovenija razpolaga z znanjem, kapitalom in drugimi razvojnimi potenciali, vendar za njihovo učinkovitejše izkoriščanje potrebuje konkurenčnejše poslovno okolje, manj birokracije in spodbudnejšo davčno politiko. Ključni cilj vladnih ukrepov je ustvariti pogoje za hitrejšo gospodarsko rast, višje plače, boljše pokojnine in večjo blaginjo državljank in državljanov.