Premier Janša na Vrhu slovenskega gospodarstva: Edina realna podlaga za blaginjo je gospodarska rast

Poudaril je, da vlada na prvo mesto postavlja blaginjo ljudi, katere temelj sta gospodarska rast in ustvarjanje nove vrednosti.

»To je vlada, ki postavlja na prvo mesto blaginjo ljudi in ki se zaveda, da ni blaginje ljudi brez novo ustvarjene vrednosti. Edina realna podlaga za blaginjo je gospodarska rast. Moramo biti konkurenčni, moramo napredovati. Na ta način se zberejo sredstva tudi za vse ostalo,« je poudaril predsednik vlade.

Ob tem je opozoril, da Slovenija v zadnjih letih ni dovolj izkoristila svojih razvojnih potencialov. Spomnil je, da je bila do leta 2008 med najhitreje razvijajočimi se novimi članicami Evropske unije, pozneje pa se je njeno približevanje evropskemu povprečju močno upočasnilo. Po njegovih besedah je zato nujno ustvariti pogoje za hitrejšo gospodarsko rast, večjo produktivnost in privabljanje novih investicij.

Stabilno poslovno okolje kot temelj konkurenčnosti

Kot enega ključnih pogojev za dolgoročni razvoj je predsednik vlade izpostavil stabilno in predvidljivo poslovno okolje. Pri tem je predstavil možnost uvedbe davčnega sidra, s katerim bi omejili delež bruto domačega proizvoda, ki ga država namenja javni porabi, in tako zagotovili večjo predvidljivost davčnega okolja.

»Predstavljajte si, kakšno sporočilo bi bilo to ne samo za domače gospodarstvo, ampak tudi za tuje vlagatelje, če bi nam to uspelo,« je dejal.

Ob tem je poudaril tudi pomen politične stabilnosti, ki je po njegovem prepričanju pomemben pogoj za gospodarsko stabilnost in dolgoročno načrtovanje investicij. Kot eno od možnosti za njeno krepitev je navedel spremembo volilnega sistema.

Razvojni zakon za hitrejši gospodarski napredek

Predsednik vlade je posebej izpostavil pomen razvojnega zakona, ki po njegovih besedah združuje več ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in ustvarjanje ugodnejših pogojev za razvoj.

»To ni interventni zakon, to je razvojni zakon, zato da gre Slovenija naprej,« je poudaril.

Dodal je, da pri zakonu ne gre zgolj za posamezne ukrepe, temveč tudi za odločitev o prihodnji razvojni usmeritvi države. Ob tem je opozoril na pretirano birokracijo in veliko število predpisov, ki otežujejo poslovanje in zavirajo razvojne pobude.

Po njegovih besedah so številni odgovori na ključne razvojne izzive že vključeni v koalicijsko pogodbo, ki predvideva ukrepe za izboljšanje davčnega okolja, zmanjšanje birokracije in centralizacije ter povečanje konkurenčnosti. »Ta vlada je seveda odločena, da to izvede,« je zagotovil.

Konkurenčne plače in kakovostna delovna mesta za mlade

Pomemben del pogovora je bil namenjen tudi davčni obremenitvi dela in ustvarjanju pogojev za ohranjanje visoko usposobljenih kadrov v Sloveniji. Predsednik vlade je opozoril, da nekonkurenčna obdavčitev zmanjšuje privlačnost slovenskega poslovnega okolja in spodbuja odhajanje strokovnjakov v tujino.

Poudaril je, da mora Slovenija mladim omogočiti, da bodo lahko svoje znanje in sposobnosti razvijali doma ter za svoje delo prejeli konkurenčno plačilo. Pri tem je izpostavil tudi pomen razvojne oziroma socialne kapice kot enega od ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti.

»Treba je razložiti, da je to nekaj, kar uničuje prihodnost njihovih otrok,« je opozoril na posledice nekonkurenčnega davčnega okolja in poudaril, da mora biti cilj ustvarjanje kakovostnih, dobro plačanih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.

Za znosne cene energije je treba izkoristiti vse možnosti

Predsednik vlade se je dotaknil tudi vprašanja cen energije, o katerem so evropski voditelji razpravljali na nedavnem zasedanju Evropskega sveta. Poudaril je, da si Slovenija prizadeva za uporabo vseh razpoložljivih ukrepov na nacionalni in evropski ravni, da bi bile cene energije v prihajajoči zimi znosne za gospodinjstva in gospodarstvo.

Kot eno od možnosti na evropski ravni je izpostavil začasno opustitev obremenitev, povezanih z izpusti CO₂, na nacionalni ravni pa ukrepe za znižanje davčnih obremenitev energentov. Opozoril je, da razvojni zakon predvideva tudi možnost začasnega znižanja davka na energente, kar bi lahko pomembno vplivalo na njihove končne cene.

Ob tem je poudaril pomen energetske samozadostnosti Evrope in opozoril, da bi lahko pravočasna vlaganja v jedrsko energijo pomembno prispevala k večji energetski varnosti in nižjim cenam energije.

Uspešno gospodarstvo je temelj blaginje družbe

V zaključku je predsednik vlade izpostavil, da je konkurenčnost temelj gospodarskega razvoja in da mora Slovenija ustvarjati okolje, v katerem bodo uspešnost, znanje, podjetnost in ustvarjanje nove vrednosti prepoznani in spodbujani.

»Mi nikoli ne bomo konkurenčni, če se bomo bali pohvaliti s tem, kar je dobro in kar je uspešno. Nikoli,« je poudaril.

Ob tem je znova izpostavil, da je dolgoročni cilj vlade ustvariti stabilno, razvojno naravnano in konkurenčno poslovno okolje, ki bo omogočalo več investicij, bolje plačana delovna mesta ter višjo blaginjo vseh prebivalcev Slovenije.