Finančni minister: Za večjo konkurenčnost potrebujemo močnejše kapitalske trge

Ob tem je izpostavil potrebo po zmanjšanju administrativnih in regulativnih ovir, spodbujanju finančne pismenosti ter tesnejšem sodelovanju slovenskega in hrvaškega kapitalskega trga. Slavnostni nagovor je imel tudi hrvaški minister za finance Tomislav Ćorić.

»Kapitalski trgi so bistveno več kot le prostor zbiranja kapitala. Vse bolj predstavljajo enega ključnih dejavnikov gospodarske konkurenčnosti, ki prihranke na čimbolj učinkovit način usmerja v naložbe, podpira inovacije, rast podjetij in s tem tudi dolgoročno blaginjo,« je dejal minister. Po njegovih besedah je o velikosti izziva kapitalskih trgov v svoji analizi pred leti spregovoril že Mario Draghi, ki je ugotovil, da bi morala Evropa vložiti, da bi postala bolj konkurenčna, približno 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda. »Tega ne more zagotoviti noben proračun nobene države v Evropi. To lahko zagotovi le zasebni kapital,« je poudaril minister.

V nagovoru je izpostavil pomen zmanjšanja regulative oziroma izboljšanja gospodarskega okolja. »Zmanjšati ali odpraviti moramo administrativne in regulativne ovire, ki povečujejo stroške in otežujejo rast, kar najbolj občutijo srednja in majhna podjetja,« je prepričan finančni minister. Po njegovem mnenju mora Slovenija okrepiti financiranje gospodarstva prek domačega kapitalskega trga, povečati finančno pismenost ter poiskati možnosti za tesnejše povezovanje borz v regiji. To so po njegovih besedah ključni koraki za izboljšanje konkurenčnosti podjetij, povečanje produktivnosti in ustvarjanje višje dodane vrednosti.

Pomemben korak v tej smeri je, po besedah ministra, tudi uvedba tako imenovanih individualnih oziroma ljudskih obveznic. Od leta 2024 je bilo vpisanih za približno 730 milijonov evrov obveznic, zanimanje vlagateljev pa potrjuje tudi okoli 9.400 vlagateljev in 8.600 na novo odprtih trgovalnih računov. »S tovrstnimi aktivnostmi nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje,« je dodal minister. Ob tem je sicer dodal, da se Slovenija danes zadolžuje predvsem na evropskih finančnih trgih in da bi bilo treba večji poudarek nameniti tudi domačemu trgu. »Podjetjem je treba omogočiti več možnosti za financiranje, ki ne temeljijo zgolj na bančnih posojilih, temveč vključujejo tudi dostop do kapitalskega trga,« je dejal finančni minister. Ena od ovir pri tem so visoki stroški vstopa na borzo. Priprava prospekta, pravno in finančno svetovanje, revizija ter obveznosti glede razkrivanja podatkov lahko za mala in srednje velika podjetja pomenijo precejšnje finančno breme.

Po besedah finančnega ministra bosta za dolgoročni razvoj kapitalskega trga pomembna tudi večja finančna pismenost in tesnejše regionalno sodelovanje. Posamezne borze in nacionalni kapitalski trgi, kot sta trga v Sloveniji in na Hrvaškem, namreč težko samostojno konkurirajo velikim finančnim središčem v Evropi in svetu. »Zato je treba iskati sinergije, povezovati kapitalske trge v regiji ter krepiti skupen nastop na mednarodnih trgih. Takšno povezovanje lahko prispeva k večji konkurenčnosti gospodarstva, višji produktivnosti in ustvarjanju večje dodane vrednosti, kar je tudi podlaga za dolgoročno rast blaginje prebivalstva,« je dejal minister.

Finančni minister je v nagovoru izpostavil tudi individualne naložbene račune (INR), ki so v Sloveniji v veljavi od 7. marca letos. »Teh individualnih naložbenih računov je do danes že 17.000, kar je vsekakor dober začetek. V javno obravnavo smo ravno v teh dneh dali predlog, da se vsi zneski v INR podvojijo, kar z drugimi besedami pomeni, da bodo imetniki lahko v prvem letu vložili 40.000 evrov, nato pa po 20.000 evrov.«

Po besedah ministra je razvoj kapitalskih trgov na tem območju izjemno pomemben. »Ne zaradi trgov, ampak sposobnosti, da se prihranke pretvori v naložbe, naložbe v inovacije, inovacije v poslovne procese in podjetniški potencial v rast in nova delovna mesta,« poudarja finančni minister.

»Prepričan sem, da na koncu lahko nekaj naredimo s krepitvijo zaupanja, kar je osnova za borzo in kapitalske trge. Če izgubiš zaupanje, traja dolga leta, da ga dobiš nazaj. Krepiti je treba sodelovanje, regulativne spremembe morajo biti premišljene, ustvarjati moramo nove možnosti za vlaganje, s poenostavitvami, manjšo regulacijo, z debirokratizacijo, ter na ta način omogočiti več načinov vlaganja. Tako lahko naredimo pomembne korake skupaj, da zagotovimo večjo učinkovitost kapitalskih trgov in večjo konkurenčnost obeh držav, Hrvaške in Slovenije,« je zaključil minister.

Minister Šircelj je ob robu današnje konference opravil tudi bilateralni pogovor s hrvaškim kolegom Tomislavom Čorićem. Sogovornika sta se dogovorila, da se bosta redno srečevala in okrepila dobro dosedanje sodelovanje. Predvsem bosta sodelovala na področju krepitve kapitalskih trgov in povabila k nadaljnjemu sodelovanju tudi ostale države iz regije. Nadaljevala bosta pogovore o ključnih odprtih vprašanjih.