Predsednik vlade Janez Janša na AmCham: Slovenija si razvojne ovire prepogosto postavlja sama

V pogovoru je spregovoril o ključnih izzivih slovenskega gospodarstva, odpravljanju administrativnih ovir, ustvarjanju konkurenčnega poslovnega okolja, privabljanju talentov ter učinkovitejšem upravljanju državnega premoženja. Poudaril je, da ima Slovenija številne razvojne prednosti, vendar mora za njihovo uresničitev odpraviti predvsem ovire, ki si jih pogosto postavlja sama.

Predsednik vlade je v pogovoru opozoril na preobsežno zakonodajo in zapletene administrativne postopke, ki zavirajo razvoj države in gospodarstva. Izpostavil je, da imamo v Sloveniji na nacionalni ravni približno 24.000 zakonov, predpisov in drugih pravnih aktov, kar predstavlja veliko breme za delovanje javne uprave in gospodarstva. »Znašli smo se v administrativnem oziroma birokratskem močvirju, ki ga ni mogoče očistiti čez noč. Za to bi potrebovali kar motorno žago,« je dejal predsednik vlade.

Ob tem je poudaril, da se vlada zaveda razsežnosti problema in išče rešitve za poenostavitev postopkov ter zmanjšanje administrativnih bremen. Opozoril je, da težave niso povezane zgolj z obstoječo zakonodajo, temveč tudi z načinom priprave novih predpisov in delovanjem posameznih ministrstev.

Kot konkreten primer ovir, s katerimi se Slovenija srečuje pri uresničevanju razvojnih projektov, je navedel tretjo razvojno os oziroma povezavo Novega mesta z Belo krajino. Pri takšnih projektih lahko že posamezne pripombe v upravnih postopkih in poznejši sodni postopki bistveno podaljšajo njihovo izvedbo.

»Sami sebi postavljamo ovire. Za to ni kriva konkurenca, temveč pogosto naš lasten sistem,« je opozoril predsednik vlade in poudaril potrebo po učinkovitejšem delovanju državnih institucij.

Predsednik vlade se je dotaknil tudi izzivov, ki jih prinaša umetna inteligenca, in poudaril, da ne gre zgolj za nadaljevanje digitalizacije, temveč za korenito tehnološko spremembo, ki bo pomembno vplivala na gospodarstvo, družbo in konkurenčnost držav. Ob tem je opozoril, da se mora Slovenija na te spremembe pravočasno pripraviti, predvsem s prilagoditvijo izobraževalnega sistema, uvajanjem računalniških znanj že v osnovne šole ter učinkovitim prenosom novih tehnologij v prakso.

Pomemben del pogovora je bil namenjen tudi konkurenčnosti Slovenije in privabljanju visoko usposobljenih kadrov. Predsednik vlade je izpostavil, da mora Slovenija ustvariti okolje, v katerem bodo najboljši domači strokovnjaki želeli ostati, hkrati pa bo privlačno tudi za strokovnjake iz tujine.

»Če bomo ustvarili dobro okolje za najboljše domače kadre, bo to okolje dobro tudi za tuje strokovnjake,« je poudaril. Dodal je, da ima Slovenija pri tem številne prednosti, med drugim izjemno naravo, prijazne ljudi, kakovostno kulinariko in visoko kakovost življenja. Te prednosti pa je treba nadgraditi z ustreznimi pogoji za delo, razvoj in ustvarjanje.

Predsednik vlade je ob tem ponovno izpostavil tudi pomen interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki prinaša ukrepe za izboljšanje poslovnega in davčnega okolja, razbremenitev gospodarstva, spodbujanje inovacij ter večjo blaginjo ljudi. Poudaril je, da bo referendum o zakonu pomemben tudi z vidika dolgoročne razvojne usmeritve države in zaupanja potencialnih tujih vlagateljev, k iščejo stabilno in predvidljivo okolje.

Predsednik vlade se je dotaknil tudi odnosa do podjetništva in uspeha ter pomena uspešnih podjetnikov kot zgleda mlajšim generacijam. Razprava je odprla vprašanje, kako v slovenski družbi okrepiti razumevanje podjetniškega uspeha in ustvariti okolje, ki bo spodbujalo ambicioznost, inovativnost ter ustvarjanje novih priložnosti.

V nadaljevanju je spregovoril o upravljanju državnega premoženja in vlogi demografskega sklada. Poudaril je, da državno lastništvo samo po sebi še ne zagotavlja učinkovitejšega upravljanja podjetij. Po njegovih besedah je treba jasno določiti, katere dejavnosti in infrastruktura so strateškega pomena in morajo ostati pod državnim nadzorom.

»Ne vem, zakaj bi moralo biti državno lastništvo še bolj utrjeno,« je dejal in opozoril na pretekle nelogičnosti pri opredeljevanju strateških naložb. Kot primer je navedel, da so se med strateškimi naložbami znašli celo gostinski objekti, medtem ko so bile nekatere dejavnosti, ki bi morale ostati pod državnim nadzorom, privatizirane.

Ob tem je izpostavil pomen jasnih ciljev, odgovornosti in merljivih rezultatov pri upravljanju državnega premoženja. »Določiti je treba konkretne cilje, ki jih je treba doseči, in nanje vezati tudi nagrajevanje. Vzpostaviti moramo sistem, ki bo temeljil na sposobnostih in doseženih rezultatih,« je poudaril.

Predsednik vlade je tako izpostavil potrebo po učinkovitejšem upravljanju državnega premoženja, pri katerem morajo biti v ospredju doseženi rezultati in ustvarjeni donosi.

Poslovni zajtrk AmCham Slovenija je potekal ob razmisleku o 35 letih slovenske državnosti in razvojnih ambicijah Slovenije v prihodnjih desetletjih. S predsednikom vlade se je pogovarjala Nevenka Črešnar Pergar, dogodek pa je vključeval tudi razpravo z mednarodnimi investitorji in gospodarstveniki o njihovih izkušnjah s poslovanjem in investiranjem v Sloveniji.