Minister Kajzer na zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve o širitvi EU kot naložbi v varnost Evrope

»Ruski napadi na civiliste in uničevanje civilne in energetske infrastrukture v Ukrajini ter napadi na Saudovo Arabijo nas opozarjajo, kako pomembna sta delovanje za krepitev naše lastne odpornosti in varnosti ter sodelovanje na ravni EU, saj se skozi naše enotno delovanje krepi naš vpliv v smeri iskanja kompromisnih rešitev tako za razmere v Ukrajini kot tudi na globalni ravni, ob doslednem spoštovanju mednarodnega prava,« je povedal minister Kajzer.

V razpravi o varnostnih vidikih širitve EU je minister Kajzer poudaril, da je širitev pomembno geostrateško orodje za krepitev varnosti, stabilnosti in odpornosti Evrope. Slovenija podpira nadaljnje vključevanje držav Zahodnega Balkana, Ukrajine in Moldavije v EU ob verodostojnem pristopnem procesu, ki temelji na dosežkih držav kandidatk. »Države kandidatke potrebujejo jasno in verodostojno evropsko perspektivo, saj dolgotrajna negotovost odpira prostor za škodljive zunanje vplive in povečuje varnostna tveganja za kandidatke kot tudi za celotno Evropo,« je med drugim dejal minister.

Poudaril je tudi pomen okrepljenega sodelovanja in usklajenosti držav kandidatk na področju skupne zunanje in varnostne politike, zlasti pri krepitvi obrambnih zmogljivosti ter odpornosti proti hibridnim grožnjam, kibernetskim napadom in dezinformacijam. »Zato spodbujam države članice EU, da se vključijo v Center za kibernetsko zmogljivost na Zahodnem Balkanu, ki pomembno prispeva h krepitvi kibernetskih zmogljivosti regije in s tem tudi k izboljšanju pripravljenosti in odpornosti.« Dodal je, da razširjena EU povečuje pomen regionalnega sodelovanja, ne pa ga šibi. Čezmejni izzivi zahtevajo tudi čezmejne rešitve.

Podpora novim sankcijam EU in njihovo dosledno izvajanje

Minister Kajzer je v razpravi o ruski agresiji na Ukrajino ponovno potrdil trdno podporo Slovenije suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Poudaril je pomen enotnega evropskega odziva, ki mora temeljiti na nadaljnji politični, gospodarski, vojaški in humanitarni pomoči Ukrajini ter krepitvi pritiska na Rusijo, tudi s sankcijami. Danes so bile sprejete nove sankcije, ki vključujejo največje število uvrstitev na seznam sankcioniranih do zdaj – skoraj 1600 novih uvrstitev s področja ruskega vojaško-industrijskega kompleksa zaradi kršitev mednarodnega prava, ki jih predstavlja zdaj že peto leto trajajoča agresija, ki spodkopava ozemeljsko celovitost Ukrajine. »Treba je poskrbeti tudi za dosledno izvajanje sankcij in preprečevanje izogibanja sankcijam. Odločno se moramo odzvati na vse intenzivnejše ruske hibridne dejavnosti proti evropskim državam.«

Ob približevanju zime je posebej izpostavil nujnost krepitve ukrajinske zračne obrambe in zaščite energetske infrastrukture. Slovenija podpira tudi prizadevanja za obnovitev mirovnega procesa, katerega cilj mora biti pravičen in trajen mir v skladu z mednarodnim pravom.

V razpravi o ruskih hibridnih aktivnostih je minister opozoril na sistematične poskuse destabilizacije evropskih držav in spodkopavanja njihove podpore Ukrajini. Zavzel se je za usklajeno, odločno in učinkovito ukrepanje EU ter krepitev odpornosti proti tovrstnim grožnjam.

Stabilnost na Bližnjem vzhodu in v Zalivu ter svoboda plovbe

V razpravi o razmerah na širšem območju Bližnjega vzhoda so ministri obravnavali varnostne razmere v širši regiji. »Slovenija ostro obsoja napade Hutijev na civilno in gospodarsko infrastrukturo v Saudovi Arabiji. Obžalujemo vse civilne žrtve zadnjega napada na letališče v Rijadu. Preprečiti je treba nadaljnje vojaško zaostrovanje in nadaljevati diplomatski dialog,« je med drugim dejal Kajzer v Luksemburgu. Ob dnevnih napadih na pomorski promet – predvsem v Hormuški ožini in ožini Bab el Mandeb – je dejal, da sta svobodna plovba ter varne in neprekinjene dobavne verige strateškega pomena za evropsko gospodarstvo. »Na tem mestu želim tudi kot predstavnik pomorske države posebej poudariti pomen varnosti in odprtosti pomorskih poti – to ni zgolj regionalno vprašanje, temveč vprašanje evropske in svetovne gospodarske varnosti. Svoboda plovbe ni privilegij posameznih držav, temveč pravica, ki jo zagotavlja mednarodno pravo in jo moramo spoštovati vsi.«

Minister Kajzer je v razpravi podprl stališče, da prestavitev volitev v Palestini, kjer so zadnje volitve potekale pred več kot 20 leti, ni prava pot v smeri krepitve demokratične legitimnosti in posledično iskanja načina za ponoven zagon procesa vzpostavljanja zaupanja, kar je predpogoj za napredek mirovnih prizadevanj ter za uresničevanje mirovnega načrta za Gazo, kot sledi iz resolucije Varnostnega sveta OZN št. 8203. Ob tem je poudaril, da Slovenija podpira aktivno diplomatsko vlogo EU pri prizadevanjih za umiritev napetosti ter zagotavljanje miru, varnosti in stabilnosti v regiji.

Ministri so govorili še o drugih aktualnih dogodkih na svetovnem parketu, tudi glede Mednarodnega kazenskega sodišča. Ob tem je minister Kajzer poudaril, da Slovenija podpira vladavino prava ter neodvisnost in nepristranskost pravosodnih institucij, vključno z institucijami mednarodnega kazenskega pravosodja, ter izpostavil pomen dialoga z ZDA. Neodvisno in nepristransko delovanje institucij, ki delujejo skladno z mednarodnim pravom, je izjemno pomembno pri zbiranju in predstavitvi dokazov, na osnovi katerih se tudi ugotavljata odgovornost in kaznovanje za zločine proti človeštvu. Na to kažejo tudi izkušnje z Zahodnega Balkana ter situacija v Ukrajini in tudi v Belorusiji, kjer bodo odgovorni za agresijo in konkretno storjene zločine morali prevzeti odgovornost pred mednarodnimi kazenskimi oziroma pravosodnimi institucijami.

Na neformalnem zajtrku so ministri razpravljali tudi o krepitvi skupnega odziva EU na tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI). Pri tem se je minister Kajzer zavzel za bolj usklajeno in strateško uporabo omejevalnih ukrepov proti ruskim akterjem in infrastrukturi FIMI.