Dan arhitektov 2026: premišljeno načrtovanje prostora pod pritiskom turizma
V uvodnem nagovoru ob podelitvi priznanj Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) je državni sekretar Peter Lovšin, tudi sam arhitekt in urbanist, poudaril, da prostorske odločitve neposredno vplivajo na vsakdanje življenje ljudi. | Avtor: Mateja Jordović Potočnik
Dan arhitektov 2026 je 9. oktobra v Festivalni dvorani na Bledu povezal arhitekte, krajinske arhitekte, urbaniste in prostorske načrtovalce. Srečanje je bilo posvečeno vprašanju, kako lahko arhitektura in prostorsko načrtovanje prispevata k usmerjanju turističnih tokov, razbremenitvi preobremenjenih območij ter ohranjanju naravnih in kulturnih kakovosti prostora.
Pred simpozijem so si udeleženci ogledali izbrane primere blejske turistične infrastrukture, zgodovinskih ambientov in sodobnih arhitekturnih posegov. Simpozij »Prostor pod pritiskom« je nato povezal izkušnje govorcev iz konkretnih projektov z vidiki upravljanja turističnih destinacij in zavarovanih območij, gorskega turizma ter načrtovanja krajine.
V uvodnem nagovoru ob podelitvi priznanj Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) je državni sekretar Peter Lovšin, tudi sam arhitekt in urbanist, poudaril, da prostorske odločitve neposredno vplivajo na vsakdanje življenje ljudi – od dostopnosti stanovanj in javnih storitev do varnosti naselij.
Jasna pravila in pregledni postopki
»Na Ministrstvu za okolje in prostor si bomo prizadevali za jasna pravila ter pregledne in predvidljive postopke. Pomembno je, da sodelujoči vedo, kaj se od njih pričakuje, na katerih podlagah se odloča in kdo je za posamezen korak odgovoren,« je poudaril Lovšin.
Kot konkreten korak je izpostavil letošnjo novelo Zakona o urejanju prostora: »Občinam smo omogočili sočasno vodenje več postopkov sprememb občinskih prostorskih načrtov in razširili možnosti ciljnih sprememb. Tako se lahko lažje odzivajo na konkretne potrebe pri prostorskem načrtovanju.«
Ministrstvo ob tem nadaljuje strokovno sodelovanje z občinami in prostorskimi načrtovalci. Lovšin je izpostavil tudi pomen rednega in vsebinskega dialoga z ZAPS, saj izkušnje stroke pomagajo prepoznavati podvajanje zahtev, nejasnosti in ovire pri načrtovanju ter oblikovati izboljšave za kakovostnejše prostorske rešitve.
Turistični razvoj v povezavi s potrebami prebivalcev
Letošnja tema je na Bledu, katerega privlačnost temelji na prepletu narave, kulturne dediščine in grajenega prostora, dobila neposreden pomen. Lovšin je poudaril, da je treba odločitve o nastanitvah, prometu, javnih površinah in storitvah obravnavati povezano ter rast obiska usklajevati z zmogljivostmi prostora in kakovostjo življenja prebivalcev.
»Uspešnost razvoja moramo zato presojati tudi po tem, ali imajo prebivalci dostop do stanovanj, ali javne površine ostajajo dostopne vsem in ali kraj ohranja značaj, zaradi katerega je postal privlačen.«
Pri tem je izpostavil povezovanje arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture, vključevanje prebivalcev ter odgovornost vseh sodelujočih v procesu načrtovanja. Posebno pozornost je namenil prenovi opuščenih in premalo izkoriščenih stavb ter območij, ki lahko omogočijo nova stanovanja, delovna mesta in javne vsebine.
Priznanja ZAPS 2026 in sprejem novih članic in članov
Na slovesnosti so podelili priznanja za dosežke na področju arhitekture in krajinske arhitekture:
-
Platinasti svinčnik za življenjski opus sta prejela arhitekta Vesna Vozlič Košir in Matej Vozlič.
-
Zlate svinčnike so prejeli projekti Kopališče Vevče biroja Gužič Trplan arhitekti, Nadgradnja železniške postaje Nova Gorica biroja SADAR + VUGA in Palača Cukrarna biroja Scapelab In.
-
Patinasti svinčnik je prejela kolesarska pot Bohinj Ateljeja Ostan Pavlin.
-
Častni član ZAPS 2026 je postal dr. Pavel Gantar.
Državni sekretar je čestital vsem prejemnicam in prejemnikom priznanj ter se jim zahvalil za znanje, ustvarjalnost in odgovornost do prostora. Ob sprejemu novih članic in članov ZAPS jim je izrekel dobrodošlico v zbornici.