Slovenska prizadevanja za pravice starejših na 63. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice
Za Slovenijo so bili na tokratnem zasedanju (stran v angleščini), ki se je zaključilo danes, še posebno pomembni prvi nastop prof. dr. Zvezdana Pirtoška v vlogi neodvisnega izvedenca za pravice starejših v SČP, okrepljena pozornost do pravic starejših ter obeležitev dveh pomembnih obletnic: 15. obletnice sprejetja Deklaracije OZN o izobraževanju in usposabljanju za človekove pravice ter pete obletnice priznanja človekove pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja.
Na pobudo EU so bile uspešno sprejete resolucije o stanju človekovih pravic v Rusiji, Afganistanu in Burundiju. S temi resolucijami je SČP podaljšal mandate posebnih poročevalcev OZN za vse tri države. Svet je sprejel tudi pobude, povezane s stanjem človekovih pravic v Sudanu, Venezueli, Gruziji, Demokratični republiki Kongo, Srednjeafriški republiki in Jemnu.
Med tematskimi resolucijami so države med drugim obravnavale vprašanja, povezana s pravico do varne pitne vode in sanitarij, človekovimi pravicami mladih, vplivom protipehotnih min na polno uživanje človekovih pravic, prisilnimi ali neprostovoljnimi izginotji, tranzicijsko pravičnostjo, dobrim upravljanjem, nacionalnimi institucijami za človekove pravice, spletnim nadlegovanjem, človekovimi pravicami migrantov, pravicami domorodnih ljudstev ter bojem proti rasizmu in rasni diskriminaciji.
SČP je z resolucijami prvič obravnaval nekatere nove tematike, med drugim o enakem dostopu otrok do ustrezne in hranljive hrane, o vplivu umetne inteligence na spodbujanje in varstvo človekovih pravic ter o pravicah žensk in deklet v kontekstu digitalnih tehnologij.
Jesenska zasedanja SČP tradicionalno zaznamujejo vrste razprav o rasizmu in rasni diskriminaciji, o pravici do razvoja in o pravicah domorodnih ljudstev. Poleg tega so tudi tokrat v času zasedanja potekale številne razprave o perečih krizah in stanju človekovih pravic v posameznih državah. Slovenija se je aktivno vključevala predvsem v dialoge o Ukrajini, Belorusiji, Rusiji, Sudanu, Afganistanu in Iranu. V svojih nastopih je opozorila na nadaljnje slabšanje razmer na področju človekovih pravic, vključno glede položaja političnih zapornikov in pripadnikov manjšin. V nastopih je poudarila pomen sodelovanja z mehanizmi OZN ter pozvala k zagotavljanju odgovornosti za kršitve.
Zasedanje je zaznamoval tudi prvi nastop prof. dr. Zvezdana Pirtoška v vlogi neodvisnega izvedenca za uresničevanje vseh človekovih pravic starejših v SČP. Kot prvi Slovenec, ki zaseda mandat posebnega postopka SČP, je predstavil poročilo, posvečeno avtonomiji, sodelovanju in dostojanstvu starejših oseb s kognitivnimi ovirami. Slovenija je v interaktivnem dialogu s prof. dr. Pirtoškom sodelovala v nacionalnem svojstvu kot tudi v imenu Skupine prijateljev za pravice starejših. Skupaj s prof. dr. Pirtoškom ter stalnimi predstavniki držav članic Skupine prijateljev za pravice starejših, ki ji Slovenija so-predseduje skupaj z Argentino, smo obeležili njeno 10. obletnico. Ob robu zasedanja je bilo predstavljeno poročilo prvega zasedanja Medvladne delovne skupine za pravice starejših, ki je bila ustanovljena na sopobudo Slovenije, za oblikovanje mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta. Ob mednarodnem dnevu starejših 1. oktobra in v okviru nadaljnjih prizadevanj za oblikovanje mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta je Slovenija skupaj s partnerji organizirala štiri spremljevalne dogodke, ki so naslovili izzive, s katerimi se soočajo starejši, omogočili izmenjavo dobrih praks ter spodbudili razpravo o nadaljnjih korakih na poti do konvencije.
S panelno razpravo na visoki ravni je SČP obeležil 15. obletnico sprejetja Deklaracije OZN o izobraževanju in usposabljanju za človekove pravice. Razprava je ponudila priložnost za pregled doseženega napredka, izmenjavo dobrih praks ter razpravo o izzivih in prihodnjih korakih pri nadaljnjem uresničevanju Deklaracije. Slovenija je v razpravi nastopila v imenu Platforme za izobraževanje in usposabljanje za človekove pravice, v kateri poleg Slovenije sodelujejo Brazilija, Filipini, Italija, Kostarika, Maroko, Senegal in Tajska. Stalna predstavnica, veleposlanica Forštnarič Boroje, je na dogodku mreže nevladnih organizacij predstavila nacionalne izkušnje in dosežke pri izvajanju Deklaracije ter Svetovnega programa. Slovenija je podprla tudi kulturni dogodek z gledališko skupino Raízes Teatro, ki je izpostavil vlogo umetnosti, zlasti gledališča, kot učinkovitega orodja pri ozaveščanju in izobraževanju o človekovih pravicah, predvsem pri delu z otroki in mladimi. Slovenija je soorganizirala ter sodelovala pri številnih drugih spremljevalnih dogodkih.
Ob približevanju petemu ciklu univerzalnega periodičnega pregleda (UPR) je Slovenija v imenu kvadrilaterale (Slovenija, Avstrija, Lihtenštajn in Švica) izpostavila pomen učinkovitega izvajanja priporočil iz dosedanjih ciklov, v okviru trilaterale (Slovenija, Avstrija in Lihtenštajn) je nastopila na visoki panelni razpravi ob 60. obletnici mednarodnih paktov o človekovih pravicah. Skupaj z Estonijo in Urugvajem je imela skupno izjavo o zagotavljanju smiselnega vključevanja otrok v odločitve, ki vplivajo na njihove pravice in življenje, v skladu z 12. členom Konvencije OZN o otrokovih pravicah. Pobudo je doslej podprlo 35 držav.
Skupaj s posebno poročevalko OZN za človekovo pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja Astrid Puentes Riaño ter članicami jedrne skupine resolucije je Slovenija prav tako obeležila peto obletnico priznanja te pravice. Dobro obiskan dogodek je ponudil priložnost za pregled doseženega napredka ter razpravo o nadaljnjih korakih za učinkovitejšo implementacijo.
Svet OZN za človekove pravice je osrednje telo OZN na področju človekovih pravic. Slovenija je 1. januarja 2026 tretjič postala članica SČP za obdobje 2026–2028.