Predsednik vlade Janez Janša: Demografija mora biti ena ključnih tem prihodnosti Evrope
Predsednik vlade Janez Janša in gostitelj Vrha voditeljev držav MED9, predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković. | Avtor: KPV
Ob zaključku vrha so zbrani voditelji poudarili pomen sodelovanja sredozemskih držav pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti ter krepitvi odpornosti gospodarstev, energetskih sistemov in skupnosti.
Predsednik vlade Janez Janša je v odgovoru na novinarsko vprašanje izpostavil migracijske razmere na zahodnobalkanski poti. Dejal je, da evropski migracijski pakt že kaže določene rezultate, vendar se razmere na posameznih migracijskih poteh razlikujejo.
»Če pogledamo številke, vidimo, da je število nezakonitih prehodov na zahodnosredozemski poti še vedno znatno, vendar se zmanjšuje. Na balkanski poti pa razmere niso enake. Število se ni bistveno zmanjšalo, zato moramo ukrepati,« je poudaril.
Ob tem je izpostavil pomen učinkovitega varovanja zunanjih meja Evropske unije in solidarnosti z državami, ki so zaradi svoje lege bolj izpostavljene migracijskim pritiskom. »Naša želja ostaja, da imamo močan nadzor na zunanjih mejah in čim manj oziroma nič nadzora na notranjih mejah. Zaradi tega je bil Schengen tudi vzpostavljen,« je dejal predsednik vlade.
Kot dolgoročni strateški odgovor na migracijske izzive je posebej izpostavil demografijo. Opozoril je, da države MED9, v katerih skupaj živi okoli 200 milijonov ljudi, zaradi razlike med številom rojstev in smrti vsak dan izgubijo približno 1.500 prebivalcev.
»Vsak dan naše države izgubijo eno manjšo lokalno skupnost,« je dejal. »Iz zgodovine smo se naučili, da lahko na mejah zgradimo zidove, pa ni pomembno, kako visoki so. Če je ozemlje prazno, to ne deluje. Prazno ozemlje se bo zapolnilo.«
Predsednik vlade je zato predlagal, da demografija postane ena pomembnih tem prihodnjega vrha MED9 in del strateškega evropskega odgovora na migracijske izzive.
Pred vrhom se je predsednik vlade Janez Janša srečal tudi s predsednikom hrvaške vlade Andrejem Plenkovićem. V ospredju pogovorov so bili nadaljnje sodelovanje pri soočanju z nezakonitimi migracijami, evropska perspektiva držav jugovzhodne Evrope ter dvostransko sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško.