Sedem desetletij varovanja pisne in grafične kulturne dediščine Slovenije
Direktor Arhiva Republike Slovenije dr. Andrej Nared, vodja Centra za konserviranje in restavriranje Lucija Planinc ter ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc ob odprtju razstave Preteklost v rokah prihodnosti. | Avtor: Rene Sebastijan Knapič/Arhiv Republike Slovenije
Na odprtju razstave so zbrane nagovorili:
- dr. Andrej Nared, direktor Arhiva Republike Slovenije,
- Lucija Planinc, vodja centra Centra za konserviranje in restavriranje,
- dr. Ignacija Fridl Jarc, ministrica za kulturo.
Dogodek je poudaril pomen varovanja pisne kulturne dediščine in izpostavil sedem desetletij predanega dela konservatorsko-restavratorskega centra.
Center za konserviranje in restavriranje je svojo pot začel leta 1956 kot oddelek v takratnem Muzeju narodne osvoboditve Ljudske republike Slovenije (danes Muzej novejše zgodovine Slovenije), leta 1980 pa se je pridružil tedanjemu Arhivu Socialistične republike Slovenije (danes Arhiv Republike Slovenije). V sedmih desetletjih delovanja se je razvil v osrednji slovenski center na področju preventivnega varstva in najzahtevnejših konservatorsko-restavratorskih posegov na arhivskem gradivu.
Razstava Preteklost v rokah prihodnosti pripoveduje zgodbo o razvoju stroke in delu generacij strokovnjakov, ki že sedem desetletij skrbijo za ohranjanje arhivske dediščine. Obiskovalcem približa zahtevne postopke konserviranja in restavriranja ter izpostavi strokovno znanje devetih konservatork-restavratork, ki danes skrbijo za dragocene rokopise, listine, knjige, fotografije, zemljevide, načrte in druga dela na papirju.
Med najpomembnejšimi eksponati je fragment prepisa pastoralnega besedila papeža Gregorja Velikega iz druge četrtine 9. stoletja, ki velja za najstarejši ohranjeni dokument v slovenskih arhivih. Predstavljena je tudi ustanovna listina cistercijanskega samostana Kostanjevica na Krki iz leta 1249, ob kateri je na ogled replika pečata in faksimile listine za slepe in slabovidne, izdelana s pomočjo sodobnih 3D-tehnologij.
Razstava osvetljuje tudi zahtevne konservatorsko-restavratorske posege na vezanem gradivu, načrtih in arhivskih knjigah. Med drugim predstavlja reševanje močno poškodovanega Urbarja gospostva Brdo pri Kranju (1705−1718), načrt rekonstrukcije poškodb obrežja Save po poplavah leta 1850 ter ožgano gradivo Sedmega korpusa Narodnoosvobodilne vojske in Partizanskih odredov Slovenije, ki je bilo med drugo svetovno vojno skrito v Kočevskem Rogu.
Posebno pozornost pritegne tudi zbirka več kot 12.000 fotografskih negativov Geodetske uprave Republike Slovenije, ki dokumentira prostorski razvoj Slovenije, ter stenski kolaž plakatov z odmevnimi projekti, ki jih je center izvajal za slovenske in tuje arhive, knjižnice, muzeje in zasebne naročnike.
Razstavo dopolnjujejo filmske projekcije in digitalne vsebine. Obiskovalci si lahko ogledajo dokumentarno-igrani film Biblija oživljena, ki predstavlja restavriranje Dalmatinove Biblije iz leta 1584, ter prek QR-kod spoznajo posamezne faze konservatorsko-restavratorskih posegov, od začetnega stanja gradiva do končne obnove.
Razstavo so pripravile mag. Blanka Avguštin Florjanovič, Marjana Cjuha, Stanislava Grkman, Darja Harauer, Mateja Kotar, Nataša Petelin, Lucija Planinc, Anja Props in Tatjana Rahovsky Šuligoj, ki je pripravila tudi idejno zasnovo razstave. Reprodukcije in fotografije so prispevali Borut Jurca, Rene Sebastijan Knapič, Dragica Kokalj, Mateja Kotar, Nataša Petelin in Lucija Planinc, filmsko projekcijo pa je pripravil Borut Jurca.
