Minister Kajzer o širitvi EU: Zahodni Balkan naj naredi svojo domačo nalogo, EU pa drži besedo

Zahodni Balkan je za Slovenijo neposredna soseščina, zato sta njegova stabilnost in evropska prihodnost v našem interesu. Slovenija podpira polnopravno članstvo držav regije v EU, pri čemer mora napredek temeljiti na izpolnjenih merilih, dosežke kandidatk pa morajo spremljati pravočasne odločitve EU.

Približevanje EU mora prinašati oprijemljive koristi že pred članstvom. Zato podpiramo tesnejše vključevanje regije v enotni trg EU, boljše prometne, energetske in digitalne povezave, tudi na podlagi Načrta za rast za Zahodni Balkan. Berlinski proces je v zadnjem desetletju pokazal, da lahko okrepljeno regionalno sodelovanje pospeši približevanje EU. »Pomembno je da ljudje, predvsem mladi, napredek na poti v EU občutijo v vsakdanjem življenju na način, da imajo boljše možnosti za izobraževanje, delo, raziskovanje in podjetništvo. Tako bodo imeli razloge, da svojo prihodnost gradijo doma,« je povedal minister Kajzer. S tem bi prispevali k zmanjševanju odseljevanja mladih, ki ostaja eden ključnih izzivov regije.

Napredek na poti v EU zahteva tudi več sodelovanja med državami Zahodnega Balkana. Minister Kajzer je pri tem poudaril pomen sprave, političnega dialoga in dobrososedskih odnosov ter države spodbudil k učinkovitejšemu reševanju odprtih dvostranskih in regionalnih zadev, vključno z vprašanjem nasledstva nekdanje Jugoslavije. »Preteklosti ne moremo spremeniti, lahko pa delamo na tem, da odprta vprašanja ne bodo bremenila prihodnjih generacij. Brez iskrenega dialoga in pripravljenosti na konkretne dogovore ne bo napredka,« je poudaril minister.

Regionalno sodelovanje je pomembno tudi pri varnostnih izzivih, saj kibernetski napadi, hibridne grožnje in dezinformacije ne poznajo državnih meja. Prav na tem področju Slovenija skupaj s Francijo in Črno goro prispeva h krepitvi odpornosti Zahodnega Balkana. Center za kibernetske zmogljivosti na Zahodnem Balkanu (angleško Western Balkans Cyber Capacity Centre – WB3C) od oktobra 2024 deluje kot kibernetski steber Berlinskega procesa, marca 2026 pa je postal mednarodna organizacija. Minister Kajzer je države Zahodnega Balkana povabil, naj se mu pridružijo kot polnopravne članice in sodelujejo pri krepitvi kibernetske odpornosti regije.

»Države Zahodnega Balkana niso le kandidatke za članstvo v EU družini, ampak naše partnerice pri gradnji varnejše, močnejše in odpornejše Evrope,« je sklenil minister Kajzer.

Berlinski proces je bil vzpostavljen leta 2014 na pobudo Nemčije kot platforma za krepitev regionalnega sodelovanja in podporo približevanju Zahodnega Balkana EU. Slovenija v njem sodeluje od začetka.

Na tokratnem zasedanju so sodelovali zunanji ministri oziroma predstavniki Albanije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Črne gore, Francije, Grčije, Hrvaške, Italije, Kosova, Nemčije, Poljske, Severne Makedonije, Slovenije, Srbije in Združenega kraljestva.