Prednostne naloge Slovenije za 81. zasedanje Generalne skupščine OZN
Veleposlanica mag. Anita Pipan, vršilka dolžnosti generalne direktorice za mednarodno pravo in multilateralo, je diplomatskemu zboru predstavila slovenske prioritete | Avtor: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
Slovensko delegacijo na splošni razpravi 81. zasedanja Generalne skupščine OZN, ki bo potekala od 22. do 26. septembra in 28. septembra 2026 v New Yorku, bo vodil predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša, v delegaciji pa bo tudi minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer. Visokih dogodkov s področij zdravja in okolja, ki bodo potekali vzporedno, se bosta udeležila minister za zdravje dr. Tadej Ostrc ter ministrica za okolje in prostor mag. Polona Rifelj.
Slovenija v 81. zasedanje GS OZN, ki poteka pod naslovom »Obnovitev zaupanja, upravljanje preobrazbe: Združeni narodi, ki zagotavljajo rezultate za vse«, vstopa kot članica Sveta za človekove pravice v obdobju 2026-2028; članica Izvršnega odbora UNICEF za obdobje 2025-2027, Komisije za droge za obdobje 2026-2029 in Statistične komisije za obdobje 2024-2027.
Vršilka dolžnosti generalne direktorice Pipan je poudarila, da se Slovenija tradicionalno zavzema za učinkovit in na pravilih temelječ multilateralizem z osrednjo vlogo OZN, ki temelji na neločljivi povezanosti in medsebojnem dopolnjevanju miru in varnosti, trajnostnega razvoja in človekovih pravic ob spoštovanju mednarodnega prava ter ciljev in načel Ustanovne listine OZN.
Zbrane veleposlanike in druge predstavnike veleposlaništev s sedežem v Ljubljani je seznanila, da si bo Slovenija v okviru 81. zasedanje Generalne skupščine OZN prizadevala za uveljavljanje prioritet v okviru naslednjih prednostnih vsebinskih sklopov: mednarodni mir in varnost; demokracija, svoboda, človekove pravice; blagostanje in trajnostni razvoj; ter učinkovito spopadanje z globalnimi izzivi in zaupanje v OZN.
Slovenija se bo zavzemala za spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, zaščito civilistov, še posebej žensk in otrok. Zagovarjala bo spoštovanje mednarodnega prava, odgovornost za najhujše mednarodne zločine ter krepitev mednarodnih pravosodnih mehanizmov. Zavzemala se bo za krepitev režimov razoroževanja, neproliferacije in nadzora nad oborožitvijo. Posebno pozornost bo namenila kibernetski varnosti ter odgovorni in etični uporabi umetne inteligence.
Pomembna prioriteta ostaja Ukrajina: podpora pravičnemu in trajnemu miru, sprejemljivemu za Ukrajino in temelječemu na Ustanovni listini OZN ter mednarodnem pravu, ob nadaljnji vsestranski podpori Ukrajini in zagotavljanju odgovornosti za storjena hudodelstva.
Slovenija bo zagovarjala univerzalnost, neodtujljivosti, nedeljivosti, soodvisnost in medsebojno povezanost človekovih pravic ter sledila prizadevanjem, ki jih zastopa kot članica Sveta OZN za človekove pravice, spodbujala bo enake pravice moških in žensk ter varstvo pravic žensk in deklic, človekove pravice in okolje, pravice otrok, pravice starejših, pravice invalidov in drugih ranljivih skupin, izobraževanje za človekove pravice in pravice manjšin.
Slovenija bo podpirala pospešeno izvajanje Agende 2030 za trajnostni razvoj. Med tematikami, kjer razpolaga z ekspertizo, bo poudarjala povezavo med podnebnimi spremembami, mirom, varnostjo in človekovimi pravicami. Prednostni nalogi ostajata trajnostno upravljanje vodnih virov in krepitev mednarodnega sodelovanja na področju voda v kontekstu trajnostnega razvoja in preprečevanja konfliktov.
Slovenija bo tudi podpirala reforme za bolj učinkovit, vključujoč in reprezentativen OZN. Poseben poudarek bo namenjen izvajanju Pakta za prihodnost, preprečevanju konfliktov in krepitvi arhitekture za izgradnjo miru.