Predsednik vlade Janez Janša: Obrambne zmogljivosti krepimo zaradi varnosti Slovenije

V ospredju pogovorov so bili krepitev obrambnih zmogljivosti Slovenije in zavezništva, doseganje zavez glede obrambnih izdatkov, nadaljnja podpora Ukrajini ter kadrovska in tehnološka krepitev Slovenske vojske.

Predsednik vlade je po srečanju pogovore ocenil kot zelo dobre in vsebinske ter poudaril, da sta z generalnim sekretarjem govorila predvsem o tem, kako še dodatno okrepiti zavezništvo in kolektivno obrambo.

Spomnil je, da so razprave o doseganju cilja dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo potekale že ob vstopu Slovenije v NATO leta 2004. Slovenija bo ta cilj letos dosegla. »Veseli me, da se Slovenija zdaj končno pridružuje državam, ki ta cilj dosegajo. Že letos bomo z odločitvijo, sprejeto z rebalansom letošnjega proračuna, dosegli cilj dveh odstotkov BDP za obrambo,« je dejal predsednik vlade. Dodal je, da si bo Slovenija v prihodnjih letih prizadevala doseči tudi cilje, dogovorjene v okviru zavezništva za obdobje do leta 2035.

Ob tem je posebej poudaril, da povečevanje obrambnih izdatkov ni namenjeno izpolnjevanju zahtev drugih, ampak predvsem zagotavljanju lastne varnosti Slovenije.

»Obrambnih izdatkov ne povečujemo zato, ker bi to od nas zahteval NATO ali ker bi nam nekdo tako naročil. Svoje obrambne zmogljivosti moramo okrepiti zato, da bo Slovenija sposobna braniti samo sebe in učinkovito prispevati k zavezništvu,« je poudaril predsednik vlade.

Po njegovih besedah mora imeti vsaka država zmogljivosti za lastno obrambo, vendar je v današnjem varnostnem okolju praktično nemogoče, da bi posamezna država svojo varnost v celoti zagotavljala sama. Prav zato je kolektivna obramba ključnega pomena.

»Če zveze NATO ne bi bilo, bi si morali kolektivno obrambo izmisliti,« je dejal premier in poudaril, da je zagotavljanje varnosti znotraj zavezništva učinkovitejše in cenejše kot samostojna obramba. »Če bi morala Slovenija za svojo obrambo v celoti poskrbeti sama, se tudi v primeru, če bi obrambi namenili celoten državni proračun, ne bi mogli učinkovito braniti.«

Predsednik vlade je ob tem zavrnil razumevanje povečevanja obrambnih izdatkov kot izpolnjevanja pričakovanj drugih držav ali zavezništva. »Ne gre za to, da bi želeli ugoditi komu drugemu. Gre za krepitev naših lastnih obrambnih zmogljivosti, to pa stane.«

Pomemben del prihodnjih vlaganj bo po njegovih besedah namenjen ljudem in sodobnim tehnologijam. Predsednik vlade je opozoril, da oprema sama po sebi ne zagotavlja obrambne sposobnosti države. »Vlagali bomo v ljudi, v človeške vire in v sodobne tehnologije, ki jih potrebujemo za svojo obrambo.«

Predsednik vlade se je dotaknil tudi zagotavljanja opreme za Slovensko vojsko in posledic odpovedi pogodbe za nakup oklepnih vozil Boxer v času prejšnje vlade. Izrazil je obžalovanje, da je bila pogodba odpovedana in da mora Slovenija zaradi tega plačevati pogodbene kazni, hkrati pa v štirih letih ni bil izveden ustrezen postopek za zagotovitev nadomestne opreme.

Opozoril je, da so zaradi izgubljenega časa razmere danes bistveno manj ugodne. Financiranje in vojaška oprema sta dražja, dobavni roki pa so bistveno daljši. »Prej ali slej bo moral nekdo za to prevzeti odgovornost,« je poudaril.

Po njegovih besedah zamujenega časa ni mogoče nadomestiti čez noč. Tudi če bi Slovenija potrebno opremo naročila takoj, je zaradi dolgih dobavnih rokov ne bi mogla dobiti nemudoma. Pri zagotavljanju nekaterih zmogljivosti bo zato skušala sodelovati tudi s prijateljskimi in zavezniškimi državami.

Vendar pa premier opozarja, da glavni izziv niso zgolj oprema, oklepna vozila ali druga vojaška tehnologija, ampak predvsem ljudje.

»Govorimo o bataljonih in brigadah. Pri oboroženih silah so na prvem mestu ljudje. In prav to je tudi največji problem v Sloveniji. Najprej moramo okrepiti kadrovske zmogljivosti, nato pa tem ljudem zagotoviti ustrezno opremo,« je dejal.

Ob tem je poudaril: »Ne govorimo samo o oklepnih vozilih. Oborožene sile sestavljajo ljudje, ne stvari.«

Predsednik vlade in generalni sekretar zveze NATO sta govorila tudi o vojni v Ukrajini in nadaljnji podpori njeni obrambi.

Predsednik vlade je poudaril, da Slovenija ostaja trdno zavezana podpori Ukrajini prek različnih programov, v katerih je sodelovala že doslej. »Slovenija ostaja trdno zavezana podpori ukrajinski obrambi. K različnim programom smo že večkrat prispevali in s to podporo bomo nadaljevali.«

Ob koncu je predsednik vlade poudaril, da Slovenija ostaja zanesljiva članica zavezništva in zagovornica močne kolektivne obrambe.

»Naše sporočilo je jasno: zavezani smo močnemu in verodostojnemu Natu, nadaljnji pravični delitvi bremen ter zagotavljanju zmogljivosti in odločenosti zavezništva, ki sta potrebni za zaščito vseh njegovih članic,« je sklenil predsednik vlade.