14. dopisna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada bo Evropsko komisijo zaprosila za odobritev znižanja trošarin pod najnižjo dovoljeno raven

Vlada je danes potrdila vlogo, s katero bo Slovenija Evropsko komisijo zaprosila za začasno, šestmesečno znižanje trošarine za bencin in plinsko olje za pogon (dizel) pod najnižjo raven obdavčitve, ki velja v Evropski uniji (EU). Razlog za to so izredne in vztrajno visoke cen energentov zaradi stopnjevanja konflikta na Bližnjem vzhodu, ki pomembno bremenijo slovenska gospodinjstva in gospodarstvo.

Trošarine na energente in električno energijo so na ravni EU harmonizirane z Direktivo Sveta 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije. Direktiva določa najnižje ravni obdavčitve energentov in električne energije v EU, izjeme od obdavčitve in opcijska znižanja obdavčitve energentov in električne energije.

V skladu s členom 19 direktive lahko države članice zaprosijo Evropsko komisijo za specifično davčno obravnavo energentov ali električne energije. Evropska komisija po prejemu vloge le to preuči in predvidoma v roku treh mesecev po prejemu vseh potrebnih informacij Svetu EU predlaga odobritev takšnega ukrepa ali pa sporoči razloge, zakaj ni predlagala odobritve takšnega ukrepa.

Ker je Slovenija skoraj že dosegla najnižjo raven obdavčitve bencina in dizla, bo za morebitno nadaljnje znižanje trošarine zaprosila Evropsko komisijo na podlagi člena 19 direktive. Ministrstvo za finance bo zaprosilo za začasno, šestmesečno znižanje trošarine za bencin in plinsko olje za pogon (dizel) pod najnižjo raven obdavčitve, ki velja v Uniji, posredovalo Evropski komisiji. 

Regulirana cena bencina je od 24. februarja 2026 do 21. julija 2026 narasla z 1,436 evra na 1,649 evra za liter, kar predstavlja 14,8-odstotno zvišanje, regulirana cena dizelskega goriva pa se je v enakem obdobju zvišala za 26,6 odstotka oziroma z 1,465 evra na 1,855 evra za liter. Gibanje cen obeh pogonskih goriv odraža vztrajno rast cen surove nafte na svetovnih trgih, ki je posledica zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu.

Slovenija je v odziv na omenjena gibanja cen nafte na svetovnih trgih letos že večkrat znižala trošarino za pogonska goriva, kljub temu in drugim ukrepom (reguliranje drobnoprodajnih cen in omejevanje trgovskih marž) pa se cenovni pritisk pogonskih goriv na gospodinjstva in gospodarstvo zaradi nadaljnje rasti cen nafte na svetovnih trgih ni ustavil. 

Slovenija je tako z obstoječimi instrumenti, ki jih dopušča veljavna zakonodaja, že skoraj v celoti izkoristila razpoložljivi manevrski prostor za blažitev cenovnih pritiskov pogonskih goriv. 

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada sprejela Poslovni načrt javnega podjetja INFRA d. o. o. za leto 2026

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela Poslovni načrt javnega podjetja INFRA izvajanje investicijske dejavnosti d. o. o. za leto 2026

Vlada Republike Slovenije je kot zastopnica ustanoviteljice javnega podjetja INFRA izvajanje investicijske dejavnosti d. o. o., na podlagi prvega odstavka 12. člena Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save, pristojna za sprejem programa dela gospodarske družbe pri izvedbi ureditev vodne infrastrukture ter državne in lokalne infrastrukture na vplivnem območju koncesije.

Poslovni načrt za leto 2026 določa okvir za izvajanje investicijskih in drugih nalog javnega podjetja INFRA, ki zagotavljajo nemoteno izvajanje projektov na območju Spodnje Save. Med ključnimi nalogami so pridobivanje zemljišč za hidroelektrarno Mokrice, izvajanje vzdrževanja vodne infrastrukture na območju Spodnje Save, zavarovanje akumulacijskih bazenov ter druge aktivnosti, povezane z izvajanjem javne gospodarske službe.

Predlog je Vlada obravnavala po skrajšanem postopku zaradi zagotovitve nemotenega poslovanja javnega podjetja. Čimprejšnji sprejem poslovnega načrta je bil potreben tudi za pravočasno zagotovitev sredstev za plačilo četrtega obroka zavarovalne premije za zavarovanje premoženja družbe, ki znaša 121.620,76 evra.

Za izvajanje poslovnega načrta v letu 2026 so predvidena sredstva v skupni višini 7.317.508 evrov.

Vlada je ob tem pooblastila direktorja javnega podjetja INFRA, mag. Janeza Pustatičnika, za vpis sklepa o sprejetju poslovnega načrta v knjigo sklepov družbe.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Vlada soglaša s spremembami Statuta Odvetniške zbornice Slovenije

Vlada Republike Slovenije je dala soglasje k spremembam in dopolnitvam Statuta Odvetniške zbornice Slovenije, ki jih je maja sprejela skupščina zbornice.

S spremembami in dopolnitvami se statut usklajuje s spremenjenimi določbami Zakona o odvetništvu in spremembami Kodeksa odvetniške poklicne etike. Določa se tudi pristojnost namestnikov disciplinskega tožilca, ki lahko disciplinskega tožilca nadomeščajo v vseh njegovih pooblastilih, upravičenjih in pristojnostih.

Spremembe dopolnjujejo tudi opredelitev hujših disciplinskih kršitev. Mednje se uvrščajo nespoštovanje sprejetih mnenj in načelnih mnenj Komisije za etiko, neusklajeno delovanje odvetnika oziroma odvetniške družbe ali pisarne s predpisi o odvetništvu ter zavajanje javnosti z neresničnimi navedbami. Kot hujši kršitvi se določata tudi dodatno zaračunavanje storitev upravičencu do brezplačne pravne pomoči in neupravičeno zadrževanje denarnih sredstev, prejetih za njegovo zastopanje.

Vir: Ministrstvo za pravosodje

Vlada dala soglasje k Pravilniku o oblikovanju cen storitev Slovenske akreditacije

Vlada je dala soglasje k Pravilniku o oblikovanju cen storitev Slovenske akreditacije, ki ga je Svet Slovenske akreditacije sprejel 25. maja 2026.

Pravilnik določa obseg storitev Slovenske akreditacije, cene posameznih storitev ter način njihovega oblikovanja. Spremembe pravilnika usklajujejo njegove določbe z dejanskimi aktivnostmi in zahtevami pravil akreditiranja ter posodabljajo cenik storitev.

Med pomembnejšimi spremembami so natančnejša opredelitev storitev, ki so vključene v posamezne postopke akreditiranja, posodobitev pravil za določanje cene ocenjevalnega dne ter uskladitev drugih določb pravilnika z veljavno prakso delovanja Slovenske akreditacije. Pravilnik prinaša tudi zvišanje cen posameznih storitev iz priloge pravilnika.

Povišanje cen storitev je potrebno za zagotavljanje finančne vzdržnosti Slovenske akreditacije ter ohranjanje kakovosti storitev, ki jih zahtevata zakonodaja in uporabniki.

Pravilnik bo začel veljati z dnem izdaje soglasja Vlade Republike Slovenije, uporabljati pa se bo začel petnajsti dan po začetku veljavnosti.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport

Vlada sprejela poročilo Ministrstva za kmetijstvo o izvedbi Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe med 17. in 22. aprilom 2024 

Vlada je sprejela poročilo Ministrstva za kmetijstvo o izvedbi Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe med 17. in 22. aprilom 2024 (program), ter se seznanila s Poročilom Komisije za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu o porabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu v letu 2025 zaradi naravnih nesreč v letu 2024.

Program je vlada sprejela na svoji 157. redni seji 12. junija 2025. Finančna pomoč se je dodelila za izpad dohodka za tiste kmetijske pridelke, katerih proizvodnja je bila zaradi pozebe 2024 zmanjšana za 80 odstotkov ali več običajne letne kmetijske proizvodnje.

V 76 občinah je bilo prizadetih 584 oškodovancev na 1.176,67 hektarja kmetijskih površin. Ocenjena škoda na kmetijskih pridelkih, pri katerih je bila proizvodnja zmanjšana za najmanj 80 odstotkov, znaša 13.800.478,96 evra.

Za izvedbo programa so bila zagotovljena sredstva proračunske rezerve v višini 3.500.000 evrov. 
Upravičencu se je državna pomoč za posamezni kmetijski pridelek dodelila v višini do največ 30 odstotkov ocene neposredne škode (15 odstotkov v primeru, da pridelka ni imel zavarovanega) ali 40 odstotkov (20 odstotkov v primeru, da pridelka ni imel zavarovanega) ocene neposredne škode na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

Vlada se je seznanila tudi s poročilom Komisije za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu o porabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu v letu 2025 zaradi naravnih nesreč v letu 2024.

Po Programu odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe med 17. in 22. aprilom 2024 so bila sredstva izplačana 509 upravičencem v višini 2.510.817,38 evra.

Po Odloku o finančni pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe leta 2024 so bila sredstva izplačana 119 upravičencem v višini 399.609,08 evrov.

Po Odloku o finančni pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe leta 2024 so bila sredstva izplačana 960 upravičencem v višini 2.894.618,46 evrov.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo

Seznanitev vlade s poročilom o delu Komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu za leto 2025

Vlada se je seznanila s poročilom o delu Komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu za leto 2025.

Komisija, ki jo je Vlada imenovala januarja 2024, je v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč tudi v letu 2025 izvajala naloge na področju odprave posledic škod v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč.

Komisija je izvedla tri dopisne seje, na katerih je obravnavala ključna vprašanja, povezana z odpravo posledic škod v kmetijstvu, predvsem zaradi pozebe med 17. in 22. aprilom 2024.

Na prvi dopisni seji, ki je potekala aprila 2025, je komisija obravnavala in soglasno potrdila Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe med 17. in 22. aprilom 2024. Na drugi dopisni seji junija 2025 je obravnavala in potrdila Poročilo o delu Komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu za leto 2024 ter Poročilo o porabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu v letu 2024 zaradi naravnih nesreč iz leta 2023. Na tretji dopisni seji oktobra 2025 je obravnavala in potrdila predlog dodelitve državne pomoči posameznim upravičencem po Programu odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe med 17. in 22. aprilom 2024. 

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo

Vlada o proračunskih prerazporeditvah

Vlada je danes potrdila prerazporeditve pravic porabe v letošnjem državnem proračunu.

Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo na podlagi revizije, ki je ugotovila nepravilnosti pri izvajanju določenih projektov, prerazporeja pravice porabe v skupni višini slabih šest tisoč evrov iz Policije v splošno proračunsko rezervacijo pri Ministrstvu za finance.

Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko prerazporeja pravice porabe v okviru finančnega načrta Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, in sicer v višini štiri milijone evrov. Sredstva se prerazporedijo z namenom povračila sredstev v Sklad načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ker je projekt Nadgradnja železniške proge na odseku Jesenice-Bohinjska Bistrica s peto spremembo NOO izločen iz načrta, ker ni več izvedljiv v časovnem okviru NOO.

Ministrstvo za okolje in prostor prerazporeja pravice porabe v skupni višini 2,3 milijona evrov znotraj lastnega finančnega načrta. Gre za prerazporeditev neporabljenih pravic porabe na proračunsko postavko Centralizirani in drugi programi EU, evidenčni projekt Socialni sklad za podnebje.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada v veljavni Načrt razvojnih programov uvrstila nov projekt za pomoč Srbiji na področju kmetijske politike

Vlada je v veljavni Načrt razvojnih programov za obdobje 2026–2029 uvrstila nov projekt »Razvoj IAKS sistema v Srbiji«, s katerim bo Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) sodelovala pri nadaljnjem razvoju ključnih administrativnih in kontrolnih mehanizmov kmetijske politike v Republiki Srbiji.

Projekt se izvaja v okviru mednarodnega konzorcija, ki ga sestavljajo Geodetski zavod Celje kot vodilni partner, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter Institut BioSense iz Novega Sada. Njegov namen je podpora Republiki Srbiji pri vzpostavitvi operativnega Integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS), skladnega z zahtevami Skupne kmetijske politike Evropske unije.

Vlada se je s predvidenim sodelovanjem Slovenije pri projektu seznanila že decembra 2024, ko je soglašala, da ARSKTRP kot sodelujoči partner prispeva svoje strokovno znanje in dolgoletne izkušnje pri vzpostavljanju in upravljanju sistema IAKS.

Projekt bo Srbiji pomagal pri vzpostavitvi pravnih, administrativnih in informacijskih podlag za učinkovito upravljanje kmetijskih podpornih shem ter izvajanje kontrolnih postopkov, ki so nujni za usklajevanje nacionalnega sistema s standardi Evropske unije.

Sodelovanje Slovenije v projektu predstavlja pomemben primer prenosa znanja in dobrih praks na področju izvajanja skupne kmetijske politike ter potrjuje strokovno usposobljenost slovenskih institucij na področju upravljanja kmetijskih podpor in informacijskih sistemov.

Splošni cilj projekta je prispevati k razvoju sodobnega in učinkovitega sistema IAKS v Republiki Srbiji ter podpreti njeno približevanje standardom in zahtevam Evropske unije na področju kmetijske politike. Projekt bo hkrati okrepil medinstitucionalno sodelovanje in prispeval k nadaljnjemu utrjevanju strokovnih povezav med Slovenijo in Srbijo.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo

Prizidek BIC uvrščen v veljavni načrt razvojnih programov

Vlada je sklenila, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2026–2029 uvrsti nov projekt izgradnje prizidka Biotehniškega izobraževalnega centra v Ljubljani (prizidek BIC Ljubljana).

Z obstoječimi prostori BIC nima ustreznega števila učilnic in spremljajočih prostorov. Zaradi povečanega vpisa so v letu 2022 začeli s pridobivanjem projektne dokumentacije in dovoljenj za dozidavo šolske stavbe. V okviru investicije se načrtuje porušitev severnega trakta obstoječe šole in izgradnja novega prizidka na mestu odstranjenega trakta. Z novogradnjo bodo pridobili 2700 m² površin za izvajanje šolskega programa.

Namen investicije je izboljšati pogoje Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana za izvajanje srednješolskih programov. Vrednost projekta znaša 9,43 milijona evrov, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in inovacije bo projekt sofinanciralo v višini 6 milijonov evrov.

Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino

Trije raziskovalni projekti uvrščeni v veljavni načrt razvojnih programov

Vlada Republike Slovenije je sklenila, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2026–2029 uvrstijo trije novi raziskovalni projekti: Znanje za biotsko prijazno energetsko tranzicijo, Raziskovanje sobivanja človeka in rjavega medveda ter Raziskovanje invazije bradatega ognjenega črva.

Transnacionalni raziskovalni projekti sodijo v področje ohranjanja biotske raznovrstnosti in so del partnerstva s področja biodiverzitete – Biodiversa+. Namen sofinanciranja znanstveno raziskovalnega dela je vzpostavljanje Evropskega raziskovalnega prostora, ki je ključen za doseganje sinergij razpršenih nacionalnih politik in instrumentov financiranja na področju raziskav in inovacij.

Znanje za biotsko prijazno energetsko tranzicijo – glavni cilj projekta je razviti interdisciplinarne, z dokazi podprte usmeritve za načrtovanje in umeščanje obnovljivih virov energije na način, ki prispeva k razogljičenju brez ogrožanja biotske raznovrstnosti. Slovenski partner v projektu je Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju s partnerji iz Španije, Švedske, Nizozemske in Moldavije, ki so sofinancirani s strani tamkajšnjih agencij oz. ministrstev.

Raziskovanje sobivanja človeka in rjavega medveda – projekt je namenjen razvoju učinkovitih pristopov za dolgoročno sobivanje ljudi in rjavega medveda v evropskih krajinah. Slovenski partner v projektu je Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju s partnerji iz Italije, Švice, Nemčije in Španije, ki so sofinancirani s strani tamkajšnjih agencij oz. ministrstev.

Raziskovanje invazije bradatega ognjenega črva – projekt je namenjen zagotavljanju izvajanja specializiranih raziskovalnih aktivnosti, s katerimi bi prispevali k razumevanju prehranske ekologije invazivne vrste Hermodice carunculata ter njenega vpliva na morske prehranske mreže.  Slovenski partner v projektu je Inštitut Jožef Stefan v sodelovanju s partnerji iz Španije, Romunije, Turčije, Italije, Francije in Tunizije, ki so sofinancirani s strani tamkajšnjih agencij oz. ministrstev.

Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino

Uvrstitev prenove sistema radijskih zvez ZARE v Načrt razvojnih programov 2026–2029

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2026–2029, skladno s podatki iz priložene tabele, uvrsti nov projekt 1912-26-0015 Prenova sistema radijskih zvez ZARE.

Cilji prenove sistema radijskih zvez ZARE so zagotoviti zanesljivo in varno komunikacijo za vse enote zaščite in reševanja (gasilci, Civilna zaščita, reševalci, policija, vojska), izboljšati pokritost, zanesljivost in zmogljivost sistema, posebej na kritičnih območjih, zagotoviti manj izpadov in večjo odpornost sistema v primeru naravnih nesreč ali sabotaž, hitrejši odziv, boljšo koordinacijo enot na terenu, zmogljivejši, varnejši in vzdrževan sistem za krizno komuniciranje ter zagotoviti sobivanje s sistemom DAB+. 

Sistem radijskih zvez ZARE je potreben popolne prenove zaradi zastarelosti naprav in sprememb radijskih frekvenc. Brez investicije ne bo možno zagotoviti še nadaljnje uporabe sistema. 

Ocenjena izhodiščna vrednost projekta znaša 1.661.882,88 evra z DDV. 

Vir: Ministrstvo za obrambo

Uvrstitev nabave sistemov za elektronsko zaščito sil v Načrt razvojnih programov 2026–2029

Vlada Republike Slovenije je na današnji dopisni seji sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2026–2029, skladno s podatki iz priložene tabele, uvrsti nov projekt 1914-26-0039 Nabava sistemov za elektronsko zaščito sil.

Cilj investicije je nabava najnujnejših sistemov za elektronsko zaščito sil, katerih namen je zaščita pred vrsto sistemov, ki za delovanje uporabljajo radiofrekvenčno komunikacijo (radijsko vodene improvizirane eksplozivne naprave, sistemi brezpilotnih zrakoplovov in podobno). Investicija je pomembna z vidika razvoja zmogljivosti Slovenske vojske in obrambnih interesov Republike Slovenije, doseganja ciljev zmogljivosti v zavezništvu ter sodelovanja z ostalimi akterji nacionalnovarnostnega sistema (npr. civilna policija).

Ocenjena izhodiščna vrednost projekta znaša 2.485.060 evrov z DDV. 

Vir: Ministrstvo za obrambo

Posodobitev opreme in sistemov letalske baze v Cerkljah ob Krki

Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep, da se spremeni izhodiščna vrednost projekta Oprema in sistemi letalske baze Cerklje ob Krki iz veljavnega Načrta razvojnih programov 2026–2029.

V okviru projekta Oprema in sistemi letalske baze Cerklje ob Krki se spreminja dinamika financiranja vrednosti za več kot 20 odstotkov prvotne izhodiščne vrednosti. Prvotna izhodiščna vrednost projekta je znašala 30.352.015 evrov, nova izhodiščna vrednost pa je 45.506.658 evrov. Razlog za povečanje izhodiščne vrednosti projekta izhaja iz dejstva, da je bila ob pripravi investicijskega programa opravljena dodatna in poglobljena raziskava trga. Pridobljene so bile nove cene za opremo, ki so višje od prvotno ocenjenih v investicijskem dokumentu.

Namen projekta je opremiti letalsko bazo v Cerkljah ob Krki z vso infrastrukturo, sistemi in opremo s področja KIS, zaščite sil, navigacijske opreme in opreme za laboratorij goriva, ki so ključnega pomena za doseganje polne operativnosti letalske baze.

Vir: Ministrstvo za obrambo

Vlada se je seznanila s Statističnim poročilom o javnih naročilih, oddanih v letu 2025 

Javna naročila v Evropski uniji so zelo pomemben del gospodarstva, kar se kaže tudi v Republiki Sloveniji. Leta 2025 je bilo oddanih več kot milijon naročil v skupni vrednosti skoraj 11 milijard evrov. Delež javnega naročanja v bruto domačem proizvodu je dosegel 15,5 %, kar v letu 2025 pomeni povečanje za 2,06 odstotne točke v primerjavi z letom 2024.

Število izvedenih postopkov javnega naročanja, ki jih je treba objaviti na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije, se je v primerjavi z letom 2024 povečalo za 12,54 %, vrednostno pa za 27,8 %. Naročniki so izvedli 8.869 postopkov in oddali 20.459 naročil (sklopov).

Najpogosteje izvedeni postopek za oddajo naročil je postopek oddaje naročila male vrednosti (50,36 odstotka), drugi pa je odprti postopek s 29,08 odstotka. Postopkov s pogajanji brez predhodne objave je glede na leto 2024 manj za 2,29 odstotne točke in gre za tretji najpogosteje uporabljeni postopek z deležem 6,36 odstotka v vseh postopkih, kar pomeni najmanjši delež od leta 2017. Uporaba postopkov kaže na visoko raven transparentnosti pri oddaji naročil. 

Glede na predmet naročanja so naročniki najpogosteje naročali blago (61,23 odstotka naročil), storitve (26,79 odstotka) in gradnje (11,98 odstotka). 

Vezano na lokalno naročanje iz poročila izhaja, da so naročniki slovenskim ponudnikom oddali več kot 97 odstotkov javnih naročil po vrednosti. Več kot polovica javnih naročil je bila oddana ponudnikom iz osrednjeslovenske regije.

Največkrat uporabljeno merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika je bila cena, uporabljeno pri 15.993 oddanih naročilih, kar je dobrih 77 odstotkov vseh oddanih naročil tako po številu kot tudi vrednosti.  

Povprečno število prejetih ponudb za postopek je bilo 5,3 (oziroma 2,3 prejete ponudbe na posamezen sklop), kar je primerljivo z letom 2024 in je nad evropskim povprečjem, kar kaže na relativno visoko stopnjo konkurenčnosti. 

Statistično poročilo je pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v skladu z Zakonom o javnem naročanju na podlagi podatkov, ki se zajemajo neposredno iz obvestil o oddaji naročila, objavljenih na portalu javnih naročil. V poročilo so vključeni tudi podatki o evidenčnih naročilih, ki so jih v ta namen v posebno aplikacijo na portalu javnih naročil vnesli naročniki. Poročilo bo objavljeno na portalu Elektronsko javno naročanje (e-JN).

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo

Vlada se je seznanila s poročilom Odbora za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju ohranjanja narave za leto 2026

Vlada Republike Slovenije se je seznanila s poročilom Odbora za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju ohranjanja narave za leto 2026. Odbor je dne 20. 5. 2026 za letošnjega prejemnika nagrade izbral Morigenos - slovensko društvo za morske sesalce, ki bo poleg kipca prejel denarno nagrado v višini 10.000 evrov.

Nagrado Rada Smerduja, kot se imenuje nagrada Republike Slovenije na področju ohranjanja narave, je na Dnevu narave izročil državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor Peter Lovšin 12. junija 2026 v Kongresnem centru Brdo. 

V obrazložitvi je odbor med drugim zapisal, da je Morigenos v Sloveniji prvi vzpostavil redni znanstveni monitoring delfinov in ga neprekinjeno izvaja že 25 let. Z dolgoročnim spremljanjem populacije v slovenskih vodah in raziskovalnimi metodami društva, kot so opazovanja s plovil, fotoidentifikacija, genetske in toksikološke raziskave ter akustične analize, je društvo prispevalo ključna spoznanja o populaciji te vrste v Tržaškem zalivu, ki danes velja za eno najbolje preučenih populacij v Sredozemlju. Razvili so tudi novo metodo prepoznavanja velikih pliskavk po obraznih potezah, ki omogoča natančnejše prepoznavanje posameznih osebkov, spremljanje populacij ter boljše razumevanje njihove ekologije in socialne strukture. 

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Vlada sprejela poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji za leto 2025

Vlada Republike Slovenije je sprejela poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji za leto 2025, ki za vsako leto povzema ključne dogodke in aktivnosti na področju varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrske varnosti.

Poročilo ugotavlja, da je leto 2025 na področju jedrske in sevalne varnosti minilo brez večjih posebnosti. Pri tem je bil dosežen temeljni cilj jedrske in sevalne varnosti – varstvo ljudi in okolja pred nepotrebnimi škodljivimi učinki ionizirajočih sevanj.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Poročilo o uresničevanju Strategije sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah, sodelovanju v potekajočih mednarodnih operacijah in misijah v letu 2025 in načrtih prihodnjega sodelovanja

Vlada Republike Slovenije je sprejela poročilo o uresničevanju Strategije sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah, sodelovanju v potekajočih  mednarodnih operacijah in misijah v letu 2025 in načrtih prihodnjega sodelovanja in ga pošlje v seznanitev Državnemu zboru Republike Slovenije.

Poročilo podaja celovit pregled aktivnosti Republike Slovenije (v nadaljevanju Slovenija) v mednarodnih operacijah in misijah (MOM) v letu 2025 in načrte za prihodnje sodelovanje Slovenije.

Poročilo v uvodu povzema politične in varnostne razmere, izzive in grožnje tako v kontekstu vpliva na varnost kot sodelovanja Slovenije v MOM. Geopolitične razmere sta v letu 2025 zaznamovala še vedno trajajoča ruska agresija na Ukrajino in konflikt na Bližnjem vzhodu.

Drugo poglavje povzema aktivnosti Republike Slovenije, resorjev in skupne aktivnosti na nacionalni in mednarodni ravni. Tretje poglavje povzema sodelovanje v posameznih MOM, pobudah, različnih Natovih silah, EU silah za hitro odzivanje in reševalnih operacijah.

Na nacionalni ravni bo Slovenija morala dopolniti in razviti nabor zmogljivosti za morebitno okrepljeno sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah ter hitro odzivnih silah v pripravljenosti, za kar bo treba zagotoviti potrebne finančne, kadrovske in druge vire. Poseben poudarek bo potrebno nameniti širitvi nabora civilnih zmogljivosti in boljši integraciji aktivnosti, virov in pobud. Sodelovanje v MOM bo še naprej osredotočeno na Zahodni Balkan in vzhodno soseščino ter odgovorno izvajanje prevzetih obveznosti v okviru Nata in EU. Slovenija bo ostala prisotna tudi na Bližnjem vzhodu.

Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije

Vlada sprejela mnenje o ustavnosti ureditve izločanja dokazov in varovanja policijskih podatkov

Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje o zahtevi Okrožnega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti drugega odstavka 18. člena Zakona o kazenskem postopku in 118. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije.

Zahteva se nanaša na ureditev izločanja dokazov v kazenskem postopku ter na dostop do varovanih podatkov policije. Vlada meni, da sta izpodbijani ureditvi skladni z ustavo.

Izločanje dokazov ima večplasten namen. Poleg zagotavljanja integritete postopka in varovanja pravic obdolženca zagotavlja tudi zakonitost in ustavnost delovanja državnih organov ter prispeva k uresničevanju načela pravne države.

Ker pravosodni deležniki ne razpolagajo s statističnimi podatki o izločanju dokazov in njegovem vplivu na konkretne sodne postopke, je vlada oblikovala ciljni raziskovalni projekt. V okviru projekta bodo preučeni učinki izločanja dokazov na sodne postopke, rezultati pa bodo izhodišče za morebitne spremembe veljavne ureditve.

Po mnenju vlade je z ustavo skladna tudi ureditev varovanja policijskih podatkov, saj zagotavlja sodni nadzor in ustrezno ravnotežje med učinkovitostjo kazenskega pregona ter procesnimi pravicami posameznika.

Vlada bo mnenje posredovala Državnemu zboru in Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Vir: Ministrstvo za pravosodje

Vlada sprejela odgovor na uradni opomin Evropske komisije

Vlada je sprejela odgovor Republike Slovenije na uradni opomin Evropske komisije glede izvajanja Uredbe (EU) 2023/2405 o zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za trajnostni zračni prevoz (ReFuelEU za letalstvo). 

Evropska komisija Republiki Sloveniji očita, da še ni določila pravil o kaznih za kršitve uredbe ter vzpostavila potrebnega pravnega in upravnega okvira za njeno izvajanje. Republika Slovenija je v odgovoru pojasnila, da bo do 31. decembra 2026 sprejela predpis, s katerim bo uredila izvajanje obveznosti iz uredbe in o sprejetih ukrepih obvestila Evropsko komisijo.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko

Informacija o stanju prenosa direktiv v pravni red Republike Slovenije in odprtih postopkih ugotavljanja kršitev prava EU

Vlada Republike Slovenije se je na današnji dopisni seji seznanila z informacijo o stanju prenosa direktiv v pravni red Republike Slovenije in odprtih postopkih ugotavljanja kršitev prava EU.

Informacija v prvem delu vsebuje stanje prenosa direktiv, katerih rok za prenos je že potekel, vsi predpisi za njihov prenos pa še niso sprejeti oziroma notificirani, in direktiv, katerih rok za prenos poteče najpozneje 30. 6. 2031. Skupno gre za 75 direktiv, od katerih je 23 direktiv takih, katerih rok za prenos je že potekel, vsi predpisi za njihov prenos pa še niso sprejeti oziroma notificirani, in 52 takih, katerih rok za prenos poteče najpozneje 30. 6. 2031.

V drugem delu Informacije so vsebovani postopki ugotavljanja kršitev prava EU (predsodni in sodni postopki), ki jih je Evropska komisija sprožila zoper Republiko Slovenijo bodisi zaradi nepravočasnega prenosa direktiv v pravni red Republike Slovenije oziroma zaradi nenotifikacije nacionalnih predpisov bodisi iz razlogov neizpolnjevanja ali neustreznega izpolnjevanja drugih obveznosti, ki izhajajo iz pravnega reda EU, in še niso zaključeni. Na dan 20. 7. 2026 je odprtih 57 postopkov, od katerih se 32 postopkov nanaša na nepravočasen prenos direktiv v nacionalni pravni red oziroma nenotifikacijo nacionalnih predpisov (od tega se pri 15 postopkih pričakuje, da jih bo Evropska komisija zaključila, saj so sprejeti in notificirani vsi predpisi za prenos direktiv) ter 25 na nepravilno implementacijo direktiv in druge kršitve prava EU.

Vir: Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo

Vlada o odgovoru na sklep Komisije za nadzor javnih financ

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela odgovor na sklepe Komisije za nadzor javnih financ, ki jih je sprejela ob obravnavi točke Ocena javnofinančnih posledic koalicijske pogodbe "Koalicija za uspešno Slovenijo: Koalicijska pogodba za mandat 2026-2030". Oceno je podal Fiskalni svet.

Komisija za nadzor javnih financ (KNJF) je na omenjeni seji sprejela sklepe, da mora vlada ovrednoti finančne posledice z naslova koalicijske pogodbe in se terminsko opredeliti do posameznih zavez v koalicijski pogodbi.

Vlada v zvezi s sklepi Komisije za nadzor javnih financ uvodoma poudarja, da koalicijska pogodba ni pravni akt, ki bi pomenil neposredne učinke na javnofinančne agregate. Kako se bodo predvideni ukrepi iz koalicijske pogodbe odrazili v javnih financah, bo odvisno od prihodnjih odločitev vlade, usklajevanja s socialnimi partnerji in odločitev Državnega zbora Republike Slovenije glede izvedbe posameznih ukrepov. Na to opozarja tudi Fiskalni svet v svoji oceni. 

Ob tem je pomembno, da številni ukrepi nimajo samo javnofinančnih posledic na odhodkovni strani, ampak bodo pomembno pozitivno vplivali na gospodarsko rast in učinkovitost. V obstoječem fiskalnem položaju bo vlada najprej pripravila rebalans državnega proračuna za leto 2026, v okviru katerega bodo obravnavani tudi ukrepi za doseganje fiskalnih zavez iz veljavnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta. 

Skladno s fiskalnimi pravili lahko vlada veljavni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt  nadomesti z novim, v katerem so opredeljeni tudi novi srednjeročni strukturni ukrepi. 

Vir: Ministrstvo za finance

Odgovor vlade glede sklepa k zaključkom posveta Prihodnost Evropske unije – federalna ali konfederalna

Vlada Republike Slovenije je na prošnjo Državnega sveta Republike Slovenije proučila zaključke posveta »Prihodnost Evropske unije – federalna ali konfederalna« iz sklopa razprav "Izzivi slovenske zunanje politike v zaostrenih mednarodnih okoliščinah", ki sta ga organizirala Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve in Klub nekdanjih slovenskih veleposlanikov.

Državni svet je podal zaključke, ki so razdeljeni v tri tematske sklope: kriza obstoječe mednarodne ureditve in pomen multilateralizma, prihodnost transatlantskih odnosov in evropske varnosti, prihodnost Evropske unije.

Vlada Republike Slovenije je podala odziv na tematske sklope zaključkov, med drugim poudarja, da je multilateralno sodelovanje z Organizacijo združenih narodov v središču, ki temelji na pravilih, mednarodnem pravu in spoštovanju človekovih pravic, predstavlja najbolj verodostojen način sodelovanja med državami tudi pri soočanju z globalnimi izzivi. Učinkovito spoprijemanje z njimi je mogoče le s skupnim delovanjem. Slovenija poleg neomajne podpore multilateralizmu enako aktivno zagovarja nujnost celovite reforme OZN. Uspeh reformnega procesa bo v precejšnji meri odvisen tudi od novega generalnega sekretarja OZN, za katerega je trenutno v teku postopek izbire. Hkrati je za učinkovit multilateralni sistem bistveno, da vsaka država prevzema svoj del odgovornosti ter si po svojih najboljših močeh prizadeva za doseganje skupnih ciljev in spoštovanje dogovorjenih pravil.

K ohranjanju obstoječega mednarodnega reda pomembno prispeva tudi trdno transatlantsko partnerstvo. V tem okviru Vlada Republike Slovenije poudarja, da Evropska unija in Združene države Amerike ostajata najpomembnejši politični, varnostni in trgovinski partnerici. Čeprav uporabljata glede posameznih gospodarskih, regulativnih in geostrateških vprašanj različne pristope, ostaja trdno transatlantsko partnerstvo ključnega pomena za mir, varnost in blaginjo na obeh straneh Atlantika. Zato je pomembno ohranjati konstruktiven dialog med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, pri čemer mora Evropska unija ostati enotna ter dosledno zagovarjati pristojnosti svojih institucij, avtonomijo svojega pravnega reda in pravico do oblikovanja lastnega regulativnega okvira.
V danem geopolitičnem in varnostnem kontekstu zveza Nato ostaja ključni garant nacionalne, evropske in transatlantske varnosti. Zavezništvo se na spremenjeno varnostno okolje odziva z nadaljnjim razvojem koncepta delovanja, vključno z novo doktrino in načrti delovanja.

Ob tem Vlada Republike Slovenije poudarja, da je odpornejša in zmogljivejša Evropska unija na področju varnosti in obrambe predvsem v interesu Slovenije, hkrati pa prispeva k močnejšemu in učinkovitejšemu čezatlantskemu partnerstvu. Na bilateralni ravni bo Slovenija strateški dialog z Združenimi državami Amerike krepila predvsem na področjih skupnih vrednot, gospodarstva, tehnologije, energetike, kibernetske varnosti, boja proti terorizmu ter drugih področjih skupnega strateškega interesa.

Vlada Republike Slovenije podpira razpravo o prihodnjem razvoju Evropske unije, zlasti o vprašanjih, povezanih s krepitvijo njene odprte strateške avtonomije na področjih varnosti, energetike, financ, konkurenčnosti in tehnologije ter njene sposobnosti za učinkovito odzivanje na sodobne geopolitične in geoekonomske izzive. Še naprej bo dejavno sodelovala pri oblikovanju in dolgoročnem razvoju evropskih politik ob spoštovanju načel subsidiarnosti, sorazmernosti in solidarnosti. V tem pogledu je pripravljena pragmatično poglabljati sodelovanje z drugimi državami članicami v okviru obstoječih temeljnih pogodb Evropske unije, vključno z oblikami okrepljenega sodelovanja na ključnih področjih politik, kot sta krepitev notranjega trga in tesnejše gospodarsko povezovanje, kadar koli to prispeva h krepitvi vpliva Evropske unije ter s tem tudi položaja Slovenije na svetovnem prizorišču. 

Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije

Vlada je sprejela sklep, s katerim je Državnemu odvetništvu Republike Slovenije naložila umik predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča v zadevi Kanal C0

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v ponovnem postopku po sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije z dne 14. aprila 2026 odločilo drugače kot nekdanje Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE). MOP je 16. julija 2026 zavrnilo zahtevo Mestne občine Ljubljana za odpravo 3. točke sklepa Agencije Republike Slovenije za okolje iz leta 2020 po nadzorstveni pravici ter zahtevo za izrek njene ničnosti.

Zoper sodbo Upravnega sodišča je bilo sicer že vloženo pravno sredstvo – predlog za dopustitev revizije na Vrhovno sodišče. Ker pa je MOP v ponovnem postopku sprejelo novo odločitev, je po oceni ministrstva odpadel pravni interes za vztrajanje pri tem pravnem sredstvu.

Vztrajanje pri revizijskem postopku bi lahko pomenilo tudi podvajanje sodnih postopkov, saj je zoper novo odločbo MOP mogoče vložiti tožbo na Upravno sodišče. Poleg tega bi odločanje o reviziji lahko trajalo več let, kar bi dodatno zavleklo reševanje zadeve Kanal C0.

MOP je zato menil, da je v interesu učinkovitega in čimprejšnjega reševanja zadeve smiselno umakniti predlog za dopustitev revizije. O tem v skladu z Zakonom o državnem odvetništvu odloči Vlada Republike Slovenije.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor