Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

V javni obravnavi predlog Zakona o Nacionalnem demografskem skladu

Na Ministrstvu za finance smo v javno obravnavo danes dali predlog Zakona o Nacionalnem demografskem skladu. Eden od ciljev predloga je vzpostaviti dolgoročno vzdržen in pregleden sistem upravljanja državnega premoženja, s čimer bomo krepili dolgoročno stabilnost in varnost pokojninskega sistema ter zagotavljali večjo socialno varnost za sedanje in prihodnje generacije.
Minister in državni sekretar stojita na odru in govorita, v dvorani

Minister za finance Andrej Šircelj in državni sekretar Peter Papež | Avtor: Ministrstvo za finance

Temeljni cilji predloga zakona so:

  • Zagotoviti neodvisno in avtonomno upravljanje državnega premoženja, ločeno od dnevnopolitičnih vplivov.
  • Povečevati vrednost premoženja sklada s prenosom naložb Republike Slovenije, Slovenskega državnega holdinga, Kapitalske družbe, Družbe za svetovanje in upravljanje, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v last sklada.
  • Nameniti donose premoženja sofinanciranju pokojninske blagajne na podlagi medgeneracijske solidarnosti in izboljšanju demografske slike.
  • Vzpostaviti pregleden, varen in donosen sistem upravljanja naložb z jasno razdelitvijo pristojnosti in odgovornosti, ki omejuje tveganja za korupcijo in druga neetična ravnanja.
  • Uskladiti delovanje sklada s slovenskimi in mednarodnimi smernicami dobre prakse upravljanja premoženja pokojninskih oziroma demografskih skladov.

Glavne rešitve predloga zakona so:

  • Sklad bo lahko pridobival naložbe, sklepal pravne posle, razpolagal z naložbami za izpolnitev obveznosti, uresničeval upravljavske in premoženjske pravice in upravljal tveganja, povezana s premoženjem.
  • Sredstva sklada se bodo nalagala izključno v korist sofinanciranja obveznega pokojninskega zavarovanja ter politike skrbi za starejše in ukrepov družinske politike, pri čemer bodo naložbe razpršene in usklajene z dospelostjo pričakovanih prihodnjih obveznosti.
  • Kot delničar oziroma družbenik bo sklad uresničeval glasovalne pravice na skupščinah, skrbel za pravno varstvo ter spodbujal dobro korporativno upravljanje in ustrezne sisteme nagrajevanja v družbah s svojo kapitalsko naložbo.
  • Prodaja kapitalskih naložb bo potekala po uveljavljenih jasnih metodah.
  • Sklad bo imel skupščino ter nadzorni svet in upravo – za članstvo v slednjih bo zakon določal stroge pogoje glede izobrazbe, delovnih izkušenj, integritete in nezdružljivosti funkcij ter določal strožja pravila glede zastaranja odgovornosti za morebitno škodo.
  • Sklad bo javno razkrival politiko upravljanja naložb, merila za merjenje uspešnosti družb, letna in revizijska poročila ter podatke o sestavi organov upravljanja, vključno z izjavami o razkritju nasprotij interesov.

Bistvo predloga zakona je zagotovitev čim večjega premoženja sklada, saj se lahko le na ta način oblikujejo dovolj veliki dodatni in stalni viri za rast premoženja sklada ter doseganje čim višjih donosov sklada, brez nepotrebnega podvajanja funkcij in stroškov sedanjega večjega števila upravljavcev podobnega državnega premoženja. S tem se hkrati vzpostavi enoten, pregleden, varen in bolj učinkovit sistem korporativnega upravljanja družb v lasti države.

Takšen način upravljanja državnega premoženja bo lahko omogočil učinkovito izvajanje osnovne funkcije sklada, to je sofinanciranje pokojninske blagajne in s tem razbremenitev državnega proračuna, da se lahko nemoteno izvajajo ostale socialne, razvojne, investicijske in druge politike države. Glede na to, da je demografska problematika vprašanje vseh generacij, bo uporaba sredstev sklada temeljila na splošni medgeneracijski solidarnosti, v katero bosta vključeni tako mlajša kot tudi starejša populacija državljank in državljanov. Predlog zakona tako predvideva mehanizme za akumulacijo premoženja sklada, vplačevanje sredstev v pokojninsko blagajno, zagotavljanje sredstev za sofinanciranje politike za skrb za starejše in zagotavljanje sredstev za ukrepe družinske politike.

Zainteresirana javnost lahko pripombe in odzive na predlog Zakona o Nacionalnem demografskem skladu poda prek portala eDemokracija do 21. julija. Vse prejete pripombe in predloge bomo na Ministrstvu za finance skrbno preučili.