Inšpektorat za delo v letu 2025 opravil 11.247 inšpekcijskih pregledov

31. decembra 2025 je bilo na inšpektoratu zaposlenih 141 javnih uslužbencev. Med njimi je bilo, poleg glavne inšpektorice, zaposlenih 108 inšpektorjev. V inšpekciji nadzora delovnih razmerij je delo opravljalo 62 inšpektorjev, v inšpekciji nadzora varnosti in zdravja pri delu 39 inšpektorjev, v socialni inšpekciji pa 7 inšpektorjev. 

V Sloveniji se še vedno povečuje število poslovnih subjektov. V primerjavi z letom 2024 se je njihovo število v letu 2025 znova povečalo, tako da so imeli inšpektorji že 248.160 potencialnih subjektov nadzora.

V letu 2025 je inšpektorat opravil 11.247 inšpekcijskih pregledov, ugotovil 18.215 kršitev in izdal 8.015 ukrepov. 

Inšpektorji so na področju delovnih razmerij opravili 5.943 inšpekcijskih pregledov ter ugotovili 8.592 kršitev delovnopravne zakonodaje (v letu 2024: 7.733). Na številčnost kršitev pogosto vpliva tudi intenzivnost izvajanja nadzora v posameznih dejavnostih. 

Po podatkih inšpektorata je bilo največ kršitev ugotovljenih v naslednjih panogah:
-    gradbeništvo (19,2 %), 
-    predelovalne dejavnosti (11,5 %), 
-    gostinstvo in turizem (10,4 %), 
-    prevozništvo in skladiščenje (9,6 %) ter trgovina (5,1 %). 

Tudi v letu 2025 se je največ ugotovljenih kršitev nanašalo na področje plačila za delo (3.108 kršitev). Ugotovljene nepravilnosti so se nanašale predvsem na neizplačilo ali prepozno izplačilo plač in dodatkov, kršitve v zvezi z zagotavljanjem minimalne plače ter neizplačilo ali prepozno izplačilo regresa za letni dopust, bodisi v celoti bodisi v sorazmernem delu. Sledila so naslednja področja kršitev: zaposlovanje v širšem smislu (1.096 kršitev), delovni čas, odmori in počitki ter evidence na področju dela (470 kršitev), Zakon o urejanju trga dela (242 kršitev), prenehanje pogodbe o zaposlitvi (195 kršitev). 

Na področju varnosti in zdravja pri delu so inšpektorji v okviru 5.091 pregledov ugotovili 9.623 kršitev. 
 
Največ kršitev je bilo ugotovljenih v gradbeništvu (29,3 %). Sledijo: 
‒    predelovalne dejavnosti (17 %), 
‒    trgovina (8,6 %), 
‒    promet in skladiščenje (5,3 %), 
‒    gostinstvo (4,7 %), 
‒    strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (4,5 %).

V letu 2025 so inšpektorji raziskali 23 nezgod pri delu, med njimi 5 smrtnih nezgod, 15 težjih nezgod, 2 lažji nezgodi, 1 kolektivno nezgodo. 

Delodajalci so v letu 2025 prijavili 14.189 nezgod v zvezi z delom in 47 nevarnih pojavov. 

V letu 2025 je socialna inšpekcija izvedla 213 nadzorov. Zaradi narave, občutljivosti in širine pooblastil je bilo največ inšpekcijskih nadzorov (186) izvedenih v centrih za socialno delo. Ob upoštevanju usmeritev dela inšpekcije in na podlagi analize prejetih prijav so bili nadzori najpogosteje usmerjeni v obravnavo ogroženih otrok, vključno z rejništvom in posvojitvami (52 %), sledijo urejanje razmerij med starši in otroki po razpadu družinske skupnosti (36 %), obravnava nasilja v družini (21 %), uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (17 %), izvajanje skrbniških nalog (15 %) in izvajanje socialno varstvenih storitev, predvsem prve socialne pomoči. 

V 43 nadzorih (23 %) so bile ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju socialno varstvene dejavnosti, in sicer tako z vidika uporabe veljavne zakonodaje kot tudi z vidika uporabe strokovnih znanj. Ugotovljene pomanjkljivosti so povečevale verjetnost, da bi lahko bil uporabnik v nadaljnji obravnavi oškodovan oziroma prikrajšan, vendar v času nadzora taka oškodovanost ali prikrajšanost še ni bila ugotovljena. V teh primerih je bilo 64 % ugotovljenih pomanjkljivosti odpravljenih že med samim izvajanjem nadzora, kar posredno kaže na pripravljenost izvajalcev dejavnosti, da svoje ravnanje uskladijo z zahtevami zakonitosti in strokovnosti. V osmih nadzorih (4 %) pa so bile ugotovljene nepravilnosti, ki so dejansko škodile uporabniku oziroma so ga prikrajšale za posamezno pravico. 

Poleg izvajanja inšpekcijskih nadzorov in izrekanja ukrepov inšpektorat opravlja tudi drugo strokovno delo, zlasti svetovanje in nudenje strokovne pomoči delavcem in delodajalcem. Hkrati je inšpektorat aktivno sodeloval z drugimi državnimi organi, organizacijami ter sindikalnimi in strokovnimi združenji, tako na področju izmenjave informacij kot tudi z vidika krepitve preventivnega delovanja in učinkovitega izvajanja nadzora. Dejavnosti so potekale tudi na mednarodni ravni, kjer je inšpektorat sodeloval pri izmenjavi dobrih praks in strokovnih izkušenj. 

V skladu s 7. členom ZID je inšpektorat v letnem poročilu podal tudi več predlogov za spremembe zakonodaje. Predlogi temeljijo na ugotovitvah iz nadzorov na terenu in so usmerjeni predvsem v izboljšanje pravne varnosti delavcev, povečanje učinkovitosti inšpekcijskega nadzora in odpravo zaznanih sistemskih pomanjkljivosti v veljavni ureditvi.