Ministrica dr. Asta Vrečko na zasedanju Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport v Bruslju

Svet je potrdil delni splošni pristop k programu AgoraEU, ki bo v prihodnjih letih pomembno določal podporo evropskemu kulturnemu in medijskemu prostoru.

Program AgoraEU za obdobje 2028–2034 naj bi postal osrednji evropski okvir za podporo kulturi, avdiovizualnemu področju in medijem. V okviru razprav so bila upoštevana ključna stališča Slovenije, poudarjali smo pomen avdiovizualnega sektorja in vlogo programa Media, ki velja za eno najuspešnejših evropskih kulturnih politik. Tudi širša evropska strokovna javnost opozarja, da je prav program Media omogočil prepoznavnost evropskega filma, dostop do raznolikih vsebin ter podporo ustvarjalcem in kinematografom po vsej Evropi. Vztrajamo, da mora biti tudi v okviru novega programa zagotovljena jasna, stabilna in prepoznavna podpora filmskemu in avdiovizualnemu sektorju. Ministrica dr. Asta Vrečko je poudarila tudi krepitev določb, namenjenih varovanju kulturne in jezikovne raznolikosti, ki so bile upoštevane, ob tem je ključna okrepitev finančnih mehanizmom, ker drugače učinkovito izvajanje programa ne bo možno.

Na svetu so razpravljali tudi prihodnjem delovnem načrtu EU za kulturo 2027–2030. Ob tem je ministrica izpostavila več točk, med drugim, da je kulturo nujno priznati kot samostojni steber trajnostnega razvoja, nadaljevati povezovanje področij kulture in zdravja, zagotoviti sredstva za spodbujanje zelenih ter trajnostnih politik na področju kulture ter da je treba zaščiti kulturno dediščino pred podnebnimi spremembami. Kot pomembno je ministrica dr. Asta Vrečko poudarila: »Izboljšati moramo položaj umetnikov in kulturnih delavcev. Podpiramo zmanjševanje prekarnih delovnih pogojev, večjo socialno varnost in doseganje minimalnih standardov plačila. Močan delovni načrt za kulturo je temelj za odporno, vključujočo, demokratično in trajnostno Evropo.«

Izjava ob robu zasedanja

Ob robu zasedanja se je ministrica odzvala tudi na pobudo nekaterih držav članic glede nastopa Rusije na beneškem bienalu, ki se ji Slovenija ni pridružila. Ministrica dr. Asta Vrečko: »Glavni razlog, da nismo podpisali izjave glede bojkota Rusije je, da po drugi strani sodelovanje Izraela na bienalu ni na nobeni točki prepraševala ne Evropska unija ne nihče iz vodstva bienala. Še več, bienale je izraelski državi ponudil začasni paviljon v Arsenalu. Evropska unija pa je bienalu zaradi participacije Rusije vzela tudi financiranje. Tovrstna odločitev kaže dvoličnost Evropske unije, ki se obrača stran pri grozodejstvih izraelske države, čeprav jo preiskujejo mednarodna sodišča, saj izvaja genocid nad palestinskim ljudstvom, sistematično ubija civiliste, ženske in otroke ter je v Gazi trenutno največja humanitarna katastrofa. Ponosna sem, da so bili letošnji predstavniki Slovenije kuratorica Nataša Petrešin-Bachelez in Nonument Group (Neja Tomšič, Martin Bricelj Baraga, Nika Grabar in Miloš Kosec) bili med prvimi, ki so podpisali izjavo ANGA (angleško Art Not Genocide Alliance), mednarodne povezave umetnikov, kuratorjev in kulturnih delavcev, ki zagovarja izključitev Izraela z beneškega bienala. Prav tako so se v slovenskem paviljonu pridružili stavki ter namesto tega predvajali radio Alhara, ki je stacioniran v Betlehemu.

Ta teden poteka tudi Evrovizija. RTV Slovenija se je odločila za bojkot tekmovanja, saj tudi na Evroviziji vodstvo Evropske radiodifuzne zveze (angleško European Broadcasting Union - EBU) ni želelo izločiti Izraela iz tekmovanja. Na naši nacionalni televiziji zato v teh dneh namesto Evrovizije spremljamo oddaje in filme v tematskem sklopu Glasovi Palestine, ki bo osvetlil zgodbe ljudi in širši kontekst dogajanja na Bližnjem vzhodu. Ta odločitev kaže pogum in humano držo, ki jo naša država zastopa.«