Svetovni dan intelektualne lastnine 2026 v znamenju športa

Šport je pomembna gospodarska panoga

Šport povezuje ljudi po vsem svetu, hkrati pa predstavlja tudi pomembno gospodarsko dejavnost. Generalni direktor WIPO Daren Tang je poudaril, da »šport ni le tekmovanje. Gre za večmilijardno industrijo, ki ustvarja delovna mesta in priložnosti za številne ljudi. To pa pomeni, da moramo vedeti, kako varovati, upravljati in razvijati številna sredstva intelektualne lastnine, ki so danes del športa.«

Direktorica Urada RS za intelektualno lastnino mag. Karin Žvokelj je ob tem dejala: »Naši inovatorji, podjetja in ustvarjalci dokazujejo, da lahko tudi majhna država igra veliko vlogo - tako na športnih prizoriščih kot v gospodarstvu. Da bi takšne uspehe lahko še naprej razvijali in nadgrajevali, moramo intelektualno lastnino razumeti kot strateško orodje razvoja. Kot most med idejo in uspehom. Med znanjem in trgom. Med športom in gospodarstvom. Naj nas današnji dan spomni, da so največje zmage vedno rezultat sodelovanja - med športniki, znanstveniki, podjetji in ustvarjalci. In naj bo to tudi spodbuda, da še naprej vlagamo v znanje, inovacije in ustvarjalnost.«

Preplet športa z drugimi področji

Šport ni omejen le na igrišča - prepleta se z modo, mediji, zabavno industrijo, zdravjem, videoigrami in potrošniškimi izdelki. Za športnimi dosežki, opremo, ekipami in dogodki pa stoji tudi pomembna vloga intelektualne lastnine. Ta je ključna pri varovanju izumov, oblikovanja, znamk in vsebin, ki poganjajo športno industrijo, podpirajo športnike ter povezujejo navijače po vsem svetu.

Posebna izdaja revije WIPO o športu (v angleščini) vsebuje zgodbe športnih inovatorjev z vsega sveta ter prikazuje vlogo intelektualne lastnine pri njihovem uspehu. Obravnava različna področja - od varstva značilnih gibov športnikov in oblikovanja opreme do patentov za tehnologije, uporabljene tudi na paraolimpijskih igrah. Izpostavlja pomen licenciranja glasbe, industrijskih inovacij ter pravne izzive e-športa. Prispevki ponazarjajo, kako intelektualna lastnina podpira razvoj, omogoča komercialno uporabo rešitev in prispeva k pravičnemu nagrajevanju ustvarjalcev ter dosežkom športnikov.

Ustvarjanje, soustvarjanje in avtorske pravice v športu

V digitalni dobi občinstvo ni več pasivno - navijači aktivno ustvarjajo in delijo vsebine, od posnetkov tekem do komentarjev, analiz in grafik. S tem postajajo soustvarjalci športne kulture, kar odpira ključna vprašanja avtorskih pravic: kje je meja med promocijo in kršitvijo ter kako uravnotežiti varstvo pravic organizatorjev in športnikov z ustvarjalnostjo skupnosti? Aktualno je tudi vprašanje odgovornosti platform in uporabnikov pri deljenju vsebin.

E-šport združuje šport in digitalno industrijo ter odpira nova pravna vprašanja. Za razliko od tradicionalnega športa so igre v lasti podjetij, kar pomeni, da je celoten ekosistem podvržen licenčnim pogojem. Takšno povezovanje ustvarja nove poslovne modele, obenem pa odpira vprašanja o lastništvu podatkov, podob in vsebin. Ustvarja se edinstveno okolje, kjer se prepletajo avtorske pravice, pogodbe in pravice do prenosa. Organizacija WIPO je pripravila Smernice za e-športnike (v angleščini), ki so v pomoč na stičišču igranja, tekmovanja in pravic.

Trženje identitete: športniki in znamke

Sodobni športniki niso le tekmovalci, temveč tudi prepoznavne podobe. Njihova imena, podobe in celo geste postajajo varovane in tržno izkoriščene pravice, ki jih je mogoče licencirati, prenašati in strateško upravljati na globalni ravni. Športniki ustvarjajo in varujejo svoje blagovne in storitvene znamke ter monetizirajo svoje pravice. To vključuje sponzorstva, oglaševanje in digitalno prisotnost. Učinkovit sistem intelektualne lastnine podpira trajnostni razvoj športa ter zmanjšuje razlike med različnimi skupinami športnikov.

Komercializacija športa: medijske pravice, dogodki in piratstvo

Medijske pravice za prenose dosegajo izjemne vrednosti, hkrati pa digitalizacija prinaša izzive, kot so piratstvo, nepooblaščeno pretakanje in nezakonita distribucija vsebin prek različnih platform. Veliki športni dogodki so dodatno izpostavljeni ponarejanju blaga, kar zahteva učinkovito zaščito znamk, modelov in drugih pravic. Varovanje teh pravic ni pomembno le za organizatorje, temveč tudi za potrošnike in celotno športno industrijo, saj zagotavlja zaupanje in kakovost ponudbe. Urad Evropske unije za intelektualno lastnino izvaja študije na to temo in namenja tem vprašanjem veliko pozornosti, več v novici ob dnevu intelektualne lastnine (v angleščini).

Inovacije, tehnologija in prihodnost intelektualne lastnine v športu

Tehnološki napredek v športu – od nosljivih naprav in pametne opreme do sodniških sistemov in analitičnih orodij – temelji na patentih in drugih oblikah zaščite, ki spodbujajo razvoj in vlaganja.

Prihodnost prinaša nove izzive, zlasti na področju umetne inteligence, kjer postajata varstvo identitete športnikov in verodostojnost vsebin ključnega pomena. Zato je znanje o intelektualni lastnini pomembno za vse deležnike in za odgovorno uporabo novih tehnologij.

Poročilo WIPO z naslovom Športne inovacije: kako tehnologija danes spreminja šport? (v angleščini) kaže na hitro rast športne tehnologije:

• trg športne tehnologije naj bi do leta 2030 presegel 140 milijard ameriških dolarjev;
• v zadnjem desetletju je bilo objavljenih približno 65.700 patentov (letna rast 7,6 odstotka), največ na področjih golfa, plavanja in športov z loparji;
• registriranih je bilo okoli 1,25 milijona znamk (letna rast 6,1 odstotka), predvsem za oblačila, obutev in športne dejavnosti;
• prijavljenih je bilo približno 70.300 modelov (rast 8,3 odstotka), z izstopajočimi področji fitnesa, golfa in plavanja.

Pridružitev kampanji in aktivnosti Urada za intelektualno lastnino

Na Uradu se letos kampanji ob svetovnem dnevu intelektualne lastnine pridružujemo s serijo vsebin na temo intelektualne lastnine in športa, ki bodo objavljene skozi vse leto.

V okviru aktivnosti je bilo izvedeno tudi brezplačno spletno predavanje z naslovom Z intelektualno lastnino čez ciljno črto, namenjeno splošni, strokovni in športni javnosti, ki je želela intelektualno lastnino spoznati skozi prizmo športa ter konkretne primere iz športnega okolja.

Predavanje je zajelo predstavitve pravic intelektualne lastnine v športu, vpogled v najnovejše primere športnih raziskav in pomen inovacij ter primere iz prakse, kako so bili intelektualni dosežki v športu uspešno zavarovani in komercializirani. Pri tem je sodeloval Institut »Jožef Stefan«, dr. Maja Borić Vezjak, evropska patentna zastopnica, ter športnik Filip Flisar, ki je delil svoje izkušnje z intelektualno lastnino.