Odločitve vlade s sej vladnih odborov
Vlada je sprejela odgovor na Pobudo Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za ukrepanje zaradi zmanjševanja prisotnosti slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov na trgovinskih policah
Vlada podpira predlog komisije za sklic usklajevalnega sestanka s predstavniki trgovinskega sektorja, kmetov, kmetijsko-živilske industrije in drugih deležnikov, na katerem naj se obravnava aktualna problematika zmanjševanja ponudbe slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov na slovenskih trgovinskih policah ter se oblikujejo in uskladijo nadaljnji ukrepi za povečanje zastopanosti domače hrane v maloprodaji.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) na podlagi Odredbe o zbiranju podatkov v verigi preskrbe s hrano sistematično zbira podatke o cenah, količinah in poreklu kmetijskih ter živilskih proizvodov v celotni verigi preskrbe s hrano. Analiza kaže, da je slovensko poreklo močneje zastopano pri proizvodih z visoko stopnjo samooskrbe (npr. mleko, jajca in določen del mesa), medtem ko pri sezonskem sadju in zelenjavi prevladuje uvoz. MKGP bo spremljanje stanja nadaljevalo tudi v letih 2026 in 2027 – razpis za mesečne analize podatkov je bil že objavljen, prav tako ima MKGP že sklenjeno pogodbo za letni analizi podatkov o cenah in količinah kmetijskih in živilskih proizvodov po poreklu v verigi preskrbe s hrano.
V letu 2024 je bila inflacija hrane zmerna in nižja od povprečja EU, pri čemer so se bolj izrazito zvišale predvsem cene sadja in zelenjave. V letu 2025 in začetku 2026 je inflacija v Sloveniji znašala približno 2,4 odstotka, pri čemer so na gibanje cen pomembno vplivale višje cene hrane in pijač. Rast cen hrane in brezalkoholnih pijač je pogosto presegala splošno inflacijo, kar kaže na trajen pritisk na stroške prehrane potrošnikov. Ob koncu leta 2025 so bile visoke tudi proizvodne cene hrane in pijač v predelavi.
Raziskava med potrošniki (Aragon, november 2025, N=1018) je pokazala visoko prepoznavnost in zaupanje v znak Izbrana kakovost – Slovenija, ki ga pozna 90 odstotkov vprašanih. Potrošniki mu najbolj zaupajo zaradi slovenskega porekla, kratkih poti in certificirane kakovosti. Slovensko poreklo je pri nakupu najpomembnejše pri mesu in mleku, medtem ko je pri sadju ključna svežina. Potrošniki znake kakovosti povezujejo z večjo varnostjo in boljšim nadzorom, a se pojavlja tudi nekaj dvoma glede resničnosti porekla. Splošno gledano kupci želijo slovensko, sveže in preverjeno ter se pri tem najbolj zanašajo na prepoznavne nacionalne simbole.
MKGP izvaja številne ukrepe za povečanje nakupa lokalne hrane v trgovinah. Tako se v letu 2026 nadgrajuje kontinuirana promocija slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov z uvedbo t. i. trgovinske promocije. V trgovskih verigah, ki izstopajo po visoki ponudbi domačih izdelkov, se bo kupce nagovarjalo k nakupu živil slovenskega izvora. Poseben poudarek bo na izpostavitvi znaka Izbrana kakovost – Slovenija. Namen trgovinske promocije je okrepiti zaupanje potrošnikov in jim olajšati prepoznavanje lokalne hrane v trenutku nakupa.
Poleg tega boljše prepoznavanje slovenskih proizvodov in živil iz sheme kakovosti omogoča uporaba slovenske zastave na slovenskih proizvodih, ki izpolnjujejo pogoje iz 35. člena Zakona o hrani in Pravilnika o uporabi oznake z grafično podobo zastave Republike Slovenije pri označevanju kmetijskih proizvodov in živil iz shem kakovosti. Izdani certifikati za sheme kakovosti zagotavljajo, da so kmetijski proizvodi in živila proizvedeni skladno s predpisi in zagotavljajo slovensko poreklo proizvodov. Dodatna uporaba zastave na proizvodih pa omogoča še večjo prepoznavnost teh proizvodov na prodajnih mestih ter jasno razlikovanje od tujih konkurenčnih proizvodov, ki ne izpolnjujejo pogojev slovenskega porekla. To bo za potrošnika najmočnejši vizualni signal, da gre za domače živilo, kar neposredno vpliva na nakupno odločitev, saj raziskava pri potrošnikih kaže, da je prav poreklo glavni razlog za zaupanje.
Kot strateški odgovor Slovenije na izzive prehranske varnosti, nizke samooskrbe države in njene odvisnosti od tujih trgov MKGP v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo na podlagi Zakona o hrani izvaja tudi projekt vzpostavitve regijskih prehranskih verig. Gre za celovit pristop, ki vključuje lokalno pridelavo, predelavo, skladiščenje in distribucijo hrane za javne zavode z namenom zagotavljanja zdrave, kakovostne in dostopne hrane za prebivalce – predvsem za otroke, starejše in bolnike. Projekt je pomemben korak pri zagotavljanju stabilnega in predvidljivega odkupa domačih proizvodov od pridelovalcev in proizvajalcev ter za krepitev uravnoteženih odnosov v verigi preskrbe s hrano.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Vlada je v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2026–2029 spremenila projekt »Dozidava vrtca Mokronožci« in potrdila novo izhodiščno vrednost investicije
Sprememba temelji na natančnejši oceni stroškov, pripravljeni na podlagi celotne projektne dokumentacije. Prvotna vrednost projekta je bila določena na podlagi okvirne ocene v zgodnji fazi priprave, nova vrednost pa odraža dejanski obseg načrtovanih del.
Celotna vrednost investicije znaša 987.353 evrov. Projekt se financira iz več virov, in sicer iz sredstev občine, sredstev Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter sredstev Podnebnega sklada prek Eko sklada. Projekt je v gradnji, zaključek pa je predviden v letu 2027.
Namen investicije je razširitev vrtca na Trebelnem, s čimer se bodo zagotovili ustrezni prostorski pogoji za izvajanje predšolske vzgoje. Z dozidavo bosta pridobljeni dve novi igralnici s spremljajočimi prostori, uredili pa se bodo tudi obstoječi prostori in zunanja infrastruktura.
Projekt prispeva k izboljšanju dostopnosti in kakovosti predšolske vzgoje ter zagotavlja primerne pogoje za otroke in zaposlene.
Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo