Pravico do regresa za letni dopust ima vsak delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi

V skladu s 131. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je do celotnega letnega dopusta upravičen delavec, če je pri delodajalcu zaposlen celotno koledarsko leto. Če pa delavec ni zaposlen celo koledarsko leto, je upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta in posledično ima tudi pravico le do sorazmernega dela regresa za letni dopust.

Če je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, ima prav tako pravico do sorazmernega dela regresa za letni dopust, glede na trajanje delovnega časa, razen če dela krajši delovni čas v posebnih primerih. Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu, ima namreč pravico do celotnega regresa za letni dopust, kot če bi delal polni delovni čas. Pravico do celotnega regresa za letni dopust ima tudi delavec, ki dela krajši delovni čas, ker je žrtev nasilja v družini (67.a člen ZDR-1) ali kot delavec pred upokojitvijo (67.b člen ZDR-1).

Pravica do regresa je vezana na pravico do letnega dopusta in ne na njegovo izrabo. Zato je delavec upravičen do regresa za letni dopust tudi, če letnega dopusta ne izrabi, ker je na primer dalj časa odsoten z dela zaradi bolezni.

Delodajalec mora regres delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

ZDR-1 določa minimum pravic, tako da lahko kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi določata višji znesek regresa za letni dopust, do katerega je upravičen delavec.