Državna sekretarka Humar na zaključni konferenci projekta »Krepitev mobilnih paliativnih timov«

Integracija paliativne oskrbe je eno pomembnejših področij sodobnega zdravstvenega sistema in hkrati eno od najobčutljivejših. Neozdravljivo bolnim moramo zagotoviti dostojanstvo, sočutje in podporo, ko ti to najbolj potrebujejo. Prav zato je razvoj tega področja ena izmed ključnih razvojnih prioritet Ministrstva za zdravje. Projekt »Krepitev mobilnih paliativnih timov« poteka od leta 2022 in je financiran v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. S pomočjo evropskih sredstev je štirinajst bolnišnic prejelo električna vozila ter opremo za delovanje mobilnih paliativnih timov. V okviru projekta so bila organizirana tudi številna izobraževanja, ki zdravstvenemu osebju omogočajo strokovno izvajanje specializirane paliativne oskrbe.

Udeležence je v uvodnem delu dogodka nagovorila Jasna Humar, državna sekretarka Ministrstva za zdravje. V nagovoru je poudarila, da bo tudi v prihodnje ključnega pomena vlaganje v detabuizacijo, izobraževanje, razvoj kompetenc in ustvarjanje pogojev, ki bodo izvajalcem omogočali, da svoje delo opravljajo strokovno, varno in z občutkom poslanstva. Pomemben celosten vpogled v dosežke projekta ter razvoj paliativne oskrbe je podala dr. Maja Ebert Moltara, državna koordinatorica paliativne oskrbe. 

V prvem sklopu konference so bile predstavljene ključne faze projekta – od začetnega obdobja vzpostavljanja in razvoja aktivnosti v letih 2023–2024, do obdobja intenzivnega izvajanja in zaključevanja projekta v letih 2025–2026. Posebej je bilo izpostavljeno, da projekt ni prinesel le organizacijskih izboljšav, temveč tudi pomemben premik v razumevanju in izvajanju paliativne oskrbe v praksi. Udeleženci so poudarili, da so izobraževanja in sistematična podpora mobilnim timom prispevali k večji strokovni samozavesti ter bolj usklajenemu delovanju v praksi ob bolniku.

Pomemben del programa je bil namenjen predstavitvi sodelovanja mobilnih paliativnih timov z različnimi deležniki. Predavatelji so izpostavili, da je kakovostna paliativna oskrba neločljivo povezana z učinkovitim sodelovanjem med družinskimi zdravniki, patronažnimi službami, domovi za starejše, socialnovarstvenimi zavodi, urgentnimi službami ter strokovnjaki s področja psihološke podpore. Predstavili so, da prav medpoklicno sodelovanje omogoča celostno obravnavo pacienta in njegovih svojcev ter prispeva k večji kontinuiteti oskrbe.

V osrednjem delu konference so predstavniki mobilnih paliativnih timov in specialističnih paliativnih enot predstavili svoje delovanje, organizacijske modele ter izkušnje. 

Predstavitve so pokazale raznolikost izkušenj, hkrati pa tudi jasno izpostavljene ključne izzive, med katerimi izstopa kadrovska podhranjenost. Zlasti v okoljih splošnih bolnišnic člani mobilnih paliativnih timov svoje delo opravljajo ob rednih delovnih obveznostih, kar dodatno otežuje zagotavljanje dostopne in kontinuirane oskrbe na geografskih območjih z večjo razpršenostjo in težjo dostopnostjo. Kljub navedenim so bile predstavljene tudi dobre prakse, ki predstavljajo pomembno izhodišče za nadaljnji razvoj sistema. 

Poleg omenjenega projekta na ministrstvu krepimo tudi druge segmente sistema, ki celostno podpirajo paliativno oskrbo:

• posodobitev Državnega programa paliativne oskrbe iz leta 2010,
• opredelitev razvoja paliativne oskrbe v Resoluciji o Nacionalnem planu zdravstvenega varstva v Sloveniji 2026 – 2036,
• priprava programov specializacij iz paliativne oskrbe za zdravnike in medicinske sestre,
• sprejem novih modelov plačevanja paliativne oskrbe za odrasle in otroke, ki jih bo urejala Uredba za leto 2026,
• priprava kazalnikov kakovosti za spremljanje učinkovitosti paliativne oskrbe v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in
• vzpostavitev dvanajstih pediatričnih paliativnih timov, ki bodo staršem ter zdravstvenim delavcem stalno dosegljivi, in sicer 24 ur na dan, po telefonu in elektronski pošti.

Skupna vrednost projekta je 2.611.519,10 evra, od tega je višina evropskih sredstev v okviru Načrta za okrevanje in odpornost v višini 2.190.788,50 evra, DDV v višini 420.730,60 evra pa se financira iz proračuna Republike Slovenije.