Slovenija v letu 2025 za uradno razvojno pomoč namenila skoraj 152 milijonov evrov

Slovenija je v primerjavi z letom 2024 za 10 odstotkov zmanjšala večstransko pomoč predvsem na račun zmanjšanja deleža na ravni EU in za 17 odstotkov povečala dvostransko pomoč, predvsem s povečanjem sredstev za projekte v partnerskih državah in oprostitve šolnin.

»Čeprav deleža uradne razvojne pomoči v BND nismo uspeli povečati, smo utrdili Slovenijo kot zanesljivo donatorico s stabilnim obsegom sredstev. Delovali smo solidarno, a hkrati osredotočeno in strateško. V svetu, kjer konflikti, podnebne krize in razvojni izzivi naraščajo hitreje kot razpoložljiva sredstva, morata mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč ostati zanesljiva, predvidljiva in dovolj prožna za hiter odziv na potrebe na terenu. Slovenija ne more tekmovati po obsegu sredstev, lahko pa svojo dodano vrednost gradi na učinkovitosti, jasno usmerjenih prioritetah, nišnih temah in strateških partnerstvih, tudi s slovenskim gospodarstvom,« je ob tem povedala Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve.

Slovenija je sredstva za dvostransko razvojno sodelovanje, ki so v letu 2025 znašala 60,07 milijona evrov, usmerila predvsem na prednostna geografska področja - v države Zahodnega Balkana, Evropske soseščine in Podsaharske Afrike. Za Zahodni Balkan je namenila več kot 43 odstotkov oziroma 25,88 milijona evrov. Največje prejemnice so bile Severna Makedonija (7,31 milijona evrov), Srbija (5,98 milijona evrov) ter Bosna in Hercegovina (5,79 milijona evrov). Slovenija je povečala dvostransko pomoč državam Evropske soseščine, za katero je namenila 24 odstotkov dvostranske pomoči ali 14,45 milijona evrov - predvsem za pomoč Ukrajini in Palestini. Za območje podsaharske Afrike je Slovenija namenila 3,49 milijona evrov, kar je malenkost manj kot v letu 2024.

Po včeraj, 9. aprila 2026, objavljenih preliminarnih podatkih Odbora za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development Development Assistance Committee - OECD DAC) za leto 2025 je uradna razvojna pomoč na globalni ravni znašala 174,3 milijarde USD ali 0,26 % skupnega BND držav članic OECD DAC. Uradna razvojna pomoč se je v primerjavi z letom 2024 znižala za 23,1 %. Gre za največji upad uradnje razvojne pomoči v njeni zgodovini, s čimer se je uradna razvojna pomoč znižala na raven, ki jo je dosegla na začetku izvajanja Agende 2030 za trajnostni razvoj Združenih narodov. Znižanje beležimo že drugo leto zapored.

»Fiskalni pritiski na države v razvoju naraščajo, trenutni konflikt na Bližnjem vzhodu pa predstavlja pomembno tveganje za svetovno gospodarsko rast in prehransko varnost,« je ob objavi preliminarnih podatkov dejal generalni sekretar OECD, Mathias Cormann in poudaril: »V tem zahtevnem okolju izrazit upad uradne razvojne pomoči poudarja potrebo po čim večjem učinku razpoložljivih virov ter po njihovi učinkovitejši uporabi za sproščanje novih virov naložb.«

Francija, Nemčija, Japonska, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike tvorijo 95,7 % znižanja uradne razvojne pomoči s strani držav članic OECD DAC, od česar 75,1 % pade na ZDA. ZDA je svojo uradno razvojno pomoč v letu 2025 znižala za 56,9 %, kar je največje znižanje kadarkoli zabeleženo pri katerikoli članici OECD DAC v zgodovini. Nemčija je svojo svojo uradno razvojno pomoč znižala za 17,4 %, Francija za 10,9 %, Združeno kraljestvo za 10,8 % in Japonska za 5,6 %. Navkljub znižanju je Nemčija v letu 2025 postala največja država donatorica predvsem zaradi velikega znižanja uradne razvojne pomoči s strani ZDA.

Donacije so upadle za 29,1 %, državna posojila za 10,3 %, medtem ko se je uradna razvojna pomoč s strani zasebnega sektorja povečala za 13,1 %, a skupaj tvorijo le 2,6 % uradne razvojne pomoči. Za 35,8 % se je znižala tudi humanitarna pomoč. Za 22,1 % so se zmanjšali tudi stroški oskrbe beguncev v državah donatoricah. Za 12,7 % se je znižala tudi večstranska pomoč, predvsem organizacijam v sklopu OZN.

»Kot ena izmed najmanjših držav Odbora za razvojno pomoč OECD razumemo fiskalne pritiske, ki stojijo za padcem obsega uradne razvojne pomoči v letu 2025. Tudi zato moramo še okrepiti učinkovitost, bolj ciljno in osredotočeno usmerjati razpoložljiva sredstva, tesneje sodelovati znotraj Ekipe Evropa in v obstoječem multilateralnem sistemu, a hkrati ostati na poti k uresničitvi danih zavez,« je ob tem povedala dr. Melita Garbič, državna sekretarka Ministrstva za zunanje in evropske zadeve in dodala: »Ključno je, da tudi z omejenimi viri ostanemo zanesljiv in predvidljiv razvojni partner ter ohranimo solidarnost na področju humanitarne pomoči.«

Vsi podatki so preliminarni. Dokončni podatki OECD in Slovenije bodo znani konec leta 2025.

Dodatne informacije o podatkih, predstavljeni na tiskovni konferenci OECD DAC, 9. aprila 2026 (v angleščini).

Podrobna analiza (v angleščini). 

Sporočilo za javnost OECD (v angleščini).

Pogosta vprašanja in odgovori na temo uradne razvojne pomoči (v angleščini).