Pojasnilo Uprave glede rezultatov analiz porekla svinjskega mesa
UVHVVR že več let sodeluje z IJS pri analizah stabilnih izotopov lahkih elementov izotopov, predvsem pri svežem sadju in zelenjavi.
UVHVVR želi te metode uporabljati tudi za preverjanje izvora mesa, vendar ima ta pristop zaenkrat še nekaj pomembnih omejitev:
- rezultati analiz se lahko med sosednjimi geografskimi območji prekrivajo, zato ni vedno jasno, od kod izdelek prihaja;
- na rezultate vplivata krma in način reje, saj prehrana živali lahko spremeni izotopski “podpis”;
- razlaga rezultatov je zahtevna in ni vedno enoznačna – za zanesljive zaključke bi potrebovali veliko količino podatkov, zbranih skozi daljše obdobje, katerih za prašičje meso za zdaj še ni na voljo; izotopski podpis se lahko spreminja skozi čas (npr. zaradi letnih časov ali sprememb v vrsti uporabljene krme), kar skupaj z nujnostjo zbiranja podatkov skozi daljše obdobje še dodatno oteži zagotavljanje zanesljivosti;
- metoda še ni uradno potrjena – akreditirana.
Zaradi vsega tega takšne analize same po sebi niso povsem zanesljive za določanje porekla. Uporabne so predvsem kot pomoč pri odkrivanju sumljivih primerov, ne pa kot dokončen dokaz.
V okviru omenjenega projekta je bilo analiziranih relativno zelo malo vzorcev (le 19), zato iz teh podatkov ni mogoče izdelati trdnih statističnih zaključkov. Še posebej ni mogoče z gotovostjo trditi, da je kar 80 % prašičjega mesa, označenega kot slovensko, v resnici uvoženega – takšna trditev presega dokazno moč razpoložljivih podatkov in ni metodološko upravičena. Kar navsezadnje potrjuje tudi IJS v svoji izjavi, ki jo je objavil na svoji spletni strani (https://www.ijs.si/ijsw/Aktualno?action=AttachFile&do=get&target=Svinjina.pdf).
Pomembno je tudi pravilno razumevanje označb. Izraz »poreklo Slovenija« pomeni, da je bila žival rojena, vzrejena in zaklana v Sloveniji. Če je bila rojena drugje, v Sloveniji pa le vzrejena in zaklana, tega izraza ne smemo uporabljati. Takšnega mesa tudi ne smemo enačiti z mesom slovenskega porekla.
Skratka, izotopske analize so lahko koristen pripomoček pri nadzoru, vendar zaradi omejene zanesljivosti (približno 85 %) ne morejo same po sebi dokončno dokazati porekla mesa.
Inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju IUVHVVR) izvaja nadzor nad sledljivostjo in označevanjem mesa v okviru rednega dela (v skladu z letnim programom dela UVHVVR, skozi celo leto), v posebnih nadzorih in ob prijavah (stranke, mediji, RASFF obvestila, ...).
Nadzor zajema celotno proizvodno distribucijsko verigo, in sicer od rejcev živali, klavnic, razsekovalnic in predelovalnih obratov do skladišč ter prodaje na drobno (trgovine, gostinski obrati ipd.). Preverjanje porekla se začne že pri preverjanju identifikacije živali ob prihodu na klanje.
V letu 2024 in 2025 sta bila izvedena 2 posebna nadzora pri 14 zavezancih v skladu s Pravilnikom o zagotavljanju sledljivosti porekla za nepredpakirano sveže, ohlajeno in zamrznjeno goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso (Ur.l. RS. št. 54/22, 106/23, 55/24, 76/25). V zvezi z napačnim navajanjem porekla mesa je bila ugotovljena le ena kršitev.
V okviru rednega uradnega nadzora, izvedenega skladno s planom dela UVHVVR, pa je bilo za navedeni leti ugotovljeno, da se je 8 % vseh ugotovljenih neskladnosti nanašalo na označevanje živil. Pri ugotovljenih neskladij gre predvsem za napačno ali zavajajoče navajanje države porekla, manjkajoče obvezne podatke (npr. o rojstvu, reji in/ali zakolu živali), vrsti in starosti mesa ter pomanjkljivo sledljivost po razseku ali prepakiranju.