Kulturni bazar 2026 – za dostopno kulturno-umetnostno vzgojo

Program Kulturnega bazarja je bil letos tematsko obarvan v dostopnost, od geografskih in senzoričnih vidikov do socialnih in ekonomskih vprašanj. Posebna pozornost je bila namenjena vključevanju ranljivih skupin, razvoju participativnih programov ter komunikacijski in digitalni dostopnosti. Sodelujoči so odpirali izzive, s katerimi se srečujejo kulturne ustanove, ustvarjalci in vzgojno-izobraževalni zavodi ter predstavili dobre prakse in nove ideje za še bolj odprto, vključujočo in dostopno kulturno krajino.

Udeležence je nagovorila tudi ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, ki je poudarila: »Dostopnost je ključna tema naše kulturne politike, in še toliko pomembnejša pri otrocih in mladostnikih. Trdno namreč verjamem, da moramo združiti moči in poskrbeti, da bosta kultura in umetnost mladim dostopna v krajih, kjer bivajo, in ne glede na to, iz kakšnega socialnega okolja prihajajo. Če bo umetnost del njihovega odraščanja, bodo tudi kot odrasli del solidarne, vključujoče in ustvarjalne družbe.«

Državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič pa je povedala: »Letošnji bazar poteka v simbolnem letu, mineva namreč dvajset let, odkar na področju dostopnosti kulturno-umetnostne vzgoje skupaj z Ministrstvom za kulturo delujemo bolj sistematično, načrtno in celostno. Ta prizadevanja so danes trdno zasidrana v strateških dokumentih, ki usmerjajo razvoj šolskega prostora. Med ključnimi mejniki izpostavljam cilje za razvoj kulturno‑umetnostne vzgoje v Programskem dokumentu za razvojno načrtovanje do leta 2033, kjer je dostopnost opredeljena kot razvojna prioriteta. Z njo želimo otrokom, učencem in dijakom omogočiti, da skozi vzgojno-izobraževalni proces spoznavajo, sprejemajo, raziskujejo in ustvarjajo na različnih kulturno-umetnostnih področjih. Enako pomembno podporo namenjamo tudi strokovnim delavcem vrtcev in šol, ki razvijajo temeljno kompetenco Kulturna zavest in izražanje v okviru Kurikula za vrtce in v prenovljenih učnih načrtih za osnovne ter srednje šole, zlasti skozi splošni prečni cilj Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost.«

V programu strokovnega usposabljanja so ves dan sledile številne okrogle mize, delavnice, pogovori, predstave, filmske projekcije ter vodeni ogledi po razstavah, med katerimi so udeleženci lahko izbirali vsebine z različnih področij umetnosti. Predstavljeni so bili tudi ukrepi, sofinancirani iz evropskih kohezijskih sredstev, s katerimi Ministrstvo za kulturo krepi nacionalno mrežo kulturno‑umetnostne vzgoje, nadgrajuje prepoznane dobre prakse ter podpira razvoj novih projektov in programov. 

Na razstavnih prostorih v Veliki sprejemni dvorani in preddverjih Cankarjevega doma so se predstavila različna področja kulture in umetnosti ter partnerji Kulturnega bazarja iz drugih resorjev. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi novo potujočo razstavo kulturno‑umetnostne vzgoje Kulturopot, ki bo po dogodku nadaljevala svojo pot po različnih krajih po Sloveniji.

Dogodek je bil živahno stičišče izmenjave izkušenj, idej in novih priložnosti za sodelovanje. Okrepil je mrežo kulturno‑umetnostne vzgoje ter spodbudil prizadevanja za bolj dostopno, kakovostno in vključujočo ponudbo na tem področju.

Kulturni bazar že 18. leto pripravljamo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zavod za šolstvo in Center za poklicno izobraževanje, v sodelovanju s partnerji ter kulturnimi ustanovami in ustvarjalci z vse Slovenije. Izvršni producent dogodka je Cankarjev dom v Ljubljani, častna pokroviteljica pa Slovenska nacionalna komisija za UNESCO.