Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Uspešno zaključeno prvo redno zasedanje Sveta OZN za človekove pravice v času slovenskega članstva

Svet OZN za človekove pravice (SČP) je v Ženevi sklenil 61. redno zasedanje. To je bilo prvo zasedanje, na katerem je Slovenija ponovno sodelovala kot članica SČP. Navkljub zaostrenim globalnim razmeram je zasedanje prineslo pomembne dosežke, med drugim z obravnavami uresničevanja človekovih pravic v posameznih državah ter zaščite otrok v oboroženih spopadih.
Dvorana v Ženevi, v ozadju znak OZN, dva ekrana

Slovenija je tretjič v zgodovini članica Sveta OZN za človekove pravice. | Avtor: MZEZ

1 / 2

Slovenija je bila med sopobudnicami resolucije o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, s katero je bil uspešno podaljšan mandat posebnega poročevalca za manjšinska vprašanja za naslednja tri leta. Ob koncu zasedanja je predsednik SČP za neodvisnega izvedenca za pravice starejših imenoval slovenskega strokovnjaka dr. Zvezdana Pirtoška, ki je prvi slovenski strokovnjak na mestu nosilca mandata posebnega postopka SČP.

Zasedanje, ki je potekalo med 23. februarjem in 31. marcem 2026 v času zaostrenih in negotovih geopolitičnih razmer, je bilo prvo redno zasedanje v času tretjega članstva Slovenije v SČP (2026–2028). Na letnem visokem segmentu je Slovenijo zastopala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, ki je v svojem nagovoru povzela tudi usmeritev za delovanje Slovenije: »Za človekove pravice se moramo zavzemati vsak dan, posebej v svetu, v katerem danes živimo. Preživele bodo le, če jih bomo branili – in njihova obramba danes terja pogum«.

Navkljub zaostrenim globalnim razmeram je SČP uspel ohraniti prostor za dialog in sodelovanje ter sprejeti številne pomembne pobude, ki prispevajo k obravnavi kršitev človekovih pravic po svetu. Podaljšani so bili mandati posebnih poročevalcev, komisij ter preiskovalnih mehanizmov za Belorusijo, Sirijo, Mjanmar in Demokratično ljudsko republiko Korejo, Ukrajino in Južni Sudan. SČP je opozoril na resnost kršenja človekovih pravic na okupiranem palestinskem ozemlju, v zvezi s čimer je politični angažma držav za zagotovitev odgovornosti za kršitve mednarodnega prava nujen.

Dogajanje na Bližnjem vzhodu je SČP obravnaval tudi v okviru kar dveh nujnih razprav. Na prvi je obravnaval vpliv napadov Irana na države Sveta za sodelovanje v Zalivu (angleško Gulf Cooperation Council - GCC) in Jordanijo na človekove pravice v regiji, na drugi nujni razpravi pa zaščito otrok in izobraževalnih ustanov v oboroženih spopadih v kontekstu zračnega napada na dekliško šolo v Minabu v Iranu. Slovenija je sodelovala v obeh razpravah in jasno poudarila negativen vpliv konflikta na uživanje človekovih pravic v regiji. Pozvala je k nujnosti doslednega spoštovanja mednarodnega prava, zaščite civilistov in civilne infrastrukture ter podprla prizadevanja za umiritev razmer in iskanje konstruktivnih, diplomatskih poti za razrešitev konflikta, ki ima že sedaj regionalne in globalne posledice.

SČP je sprejel tudi več tematskih pobud. Med njimi je tudi uspešen sprejem resolucije o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, ki je bila predstavljena na so-pobudo Slovenije. Soglasno podaljšanje mandata posebnega poročevalca za manjšinska vprašanja za nadaljnja tri leta predstavlja pomemben signal v času, ko pravice manjšin na globalni ravni zahtevajo okrepljeno pozornost mednarodne skupnosti. Slovenija tudi sicer v svoji zunanji politiki namenja posebno pozornost manjšinskim pravicam, tako v dvostranskih odnosih s sosednjimi državami kot tudi v mednarodnih organizacijah.

Na pobudo EU ter latinskoameriške skupine držav je SČP sprejel resolucijo o pravicah in položaju otrok v oboroženih spopadih. Podaljšan je bil tudi mandat posebnega poročevalca o prodaji, spolnem izkoriščanju in spolni zlorabi otrok za nadaljnja tri leta, kar potrjuje zavezanost SČP zaščiti najranljivejših.

Slovenija ostaja med vodilnimi državami v Ženevi na področju smiselnega vključevanja otrok v delo ter razprave Sveta. Tudi na tokratnem zasedanju smo pozdravili udeležbo predstavnice nacionalnega otroškega parlamenta. Manca Skubic je v svojem nastopu v imenu slovenskih otrok na letni panelni razpravi SČP o otrokovih pravicah poudarila, da morajo biti otroci zaščiteni pred nasiljem ter nikoli prisiljeni v bojevanje. Otroci namreč ne začenjajo vojn, vendar pogosto nosijo njihove najtežje posledice.

Ob robu zasedanja je Slovenija soorganizirala oziroma aktivno sodelovala pri številnih stranskih dogodkih, med drugim na temo krepitve političnega voditeljstva žensk v multilateralizmu, na katerem je sodelovala ministrica Fajon. Skupaj s posebno poročevalko o človekovih pravicah in okolju smo organizirali dogodek o čistem zraku, javnem zdravju in človekovih pravicah. Podprli smo tudi več drugih dogodkov, med drugim o odgovornosti za kršitve človekovih pravic ob ruski agresiji na Ukrajino, o vplivu vojne na civilno prebivalstvo, o preprečevanju nasilja nad otroki ter njihovega duševnega zdravja, o vlogi izobraževanja za človekove pravice za krepitev socialnih pravic in demokratične odpornosti ter o zaščiti tistih, ki sodelujejo z mednarodnimi tribunali.

Ob zaključku zasedanja je predsednik SČP imenoval prof. dr. Zvezdana Pirtoška za novega neodvisnega strokovnjaka za uresničevanje vseh človekovih pravic starejših oseb, ki bo mandat prevzel 1. maja 2026 za obdobje treh let. Dr. Pirtošek je postal prvi slovenski strokovnjak, ki je imenovan za nosilca mandata posebnega postopka SČP, kar predstavlja pomembno priznanje ter priložnost za nadaljnjo krepitev prizadevanj Slovenije na področju pravic starejših oseb.

Svet OZN za človekove pravice je osrednje telo OZN na področju človekovih pravic. Slovenija je 1. januarja 2026 tretjič postala članica SČP. Več o prioritetah in delovanju Slovenije v SČP.