Novak ob svetovnem dnevu voda: Voda ni le naravni vir, je temelj razvoja, zdravja, varnosti

Na osrednjem dogodku pred svetovnim dnevom voda, ki ga praznujemo 22. marca, se je na Brdu pri Kranju zbralo 200 strokovnjakov, oblikovalcev politik, izvajalcev in drugih, ki s soustvarjajo učinkovitejše, odpornejše in bolj trajnostno upravljanje voda. Strokovni posvet so pripravili Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode in Inštitut za vode Republike Slovenije. Predstavljeni so bili ključni izzivi upravljanja voda, razvoj znanj in raziskovalnih orodij na področju hidravličnih raziskav ter razvoj sodobnih, zlasti satelitskih, tehnologij pri napovedovanju poplavnih scenarijev. Poseben poudarek je bil namenjen tudi upravljanju voda in morja, pravno-sistemski ureditvi, komunalni javni infrastrukturi ter načrtovanju investicij in posegov na področju urejanja voda.

Kot je uvodoma poudaril minister Novak, je svetovni dan voda pomemben praznik, ki nas vsako leto znova opomni, da voda ni le naravni vir, temveč temelj družbe, zdravja, razvoja gospodarstva in stabilnosti prostora. »Slovenija je država voda. Naš vodni sistem – od alpskih izvirov do kraških podzemnih vodonosnikov in panonskih rek – je ena od naših največjih naravnih prednosti. Toda voda, ki združuje, terja tudi odgovornost. Vodo moramo upravljati pametneje, bolj povezano in bolj odgovorno kot kadarkoli prej. Podnebne spremembe namreč prinašajo daljša sušna obdobja, bolj intenzivne poplave in vse večje pritiske na vodne vire,« je dejal minister. To so na pokazale tudi najhujše poplave v zgodovini, ki so avgusta 2023 prizadele kar dve tretjini države in po katerih je vlada takoj ukrepala z rekordnim 2,3 milijarde evrov vrednim programom, od katerega je 1,3 milijarde namenjene samo za sanacijo vodne infrastrukture in urejanje vodotokov.

»V tem mandatu smo postavili trdne temelje za razvoj uspešne vodne politike,« je poudaril minister Novak, ter naštel nekatere najpomembnejše ukrepe. Med temi so uresničevanje ustavne pravice do pitne vode v praksi prek Zakona o oskrbi s pitno vodo in odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Na področju varstva voda so bile odpravljene ključne sistemske ovire in ustvarjeni pogoje za sprejem osmih novih uredb o vodovarstvenih območjih, ki bodo dodatno okrepile zaščito najpomembnejših virov pitne vode. Na področju poplavne varnosti je velik napredek storjen z novo uredbo, ki uvaja sodobnejši pristop k obravnavi poplavne ogroženosti v prostorskem načrtovanju. Država bo do leta 2027 pripravila tudi nove karte poplavne nevarnosti za obstoječe stanje, kar bo pomembno prispevalo k boljši odpornosti naselij in infrastrukture.

Minister Novak je tudi spomnil, da je Slovenija prepoznavna v mednarodnem prostoru, saj je v zadnjem letu vodila več pomembnih mednarodnih procesov, ki potrjujejo, da ima slovenska stroka pomembno mesto v evropski in mednarodni skupnosti upravljanja voda. Ob tem je minister napovedal korake za prihodnje: »Pospešiti bo treba modernizacijo vodne infrastrukture, zmanjševati izgube v vodovodnih omrežjih, uvajati digitalne sisteme spremljanja in zgodnjega opozarjanja ter spodbujati ponovno uporabo vode v industriji in urbanih okoljih. Še posebej pomembno bo povezovanje vodne politike z drugimi sektorji – s kmetijstvom, energetiko, industrijo in prostorskim razvojem. Še bolj bo treba razvijati naravne rešitve, kot so obnova poplavnih ravnic, mokrišč in rečnih prostorov, ki lahko hkrati zmanjšujejo poplavna tveganja, izboljšujejo stanje ekosistemov in povečujejo odpornost pokrajine na sušo. Pri vseh teh izzivih bo imela ključno vlogo prav stroka.«

V nadaljevanju je dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica Direktorata za vode na Ministrstvu za naravne vire in prostor predstavila prispevek z naslovom Voda je javna dobrina – ključni izzivi pri upravljanju z vodami. Celovito je osvetlila področje upravljanja voda v Sloveniji, tudi skozi zgodovinsko perspektivo, predstavila pa je tudi institucionalne prilagoditve novim trendom na nekaterih ključnih ravneh, povezanih z upravljanjem z vodami.

Naslednje predavanje je predstavilo mednarodni kontekst upravljanja voda. Dr. Mitja Bricelj z Direktorata za vode je osvetlil pomen sodelovanja med državami, zlasti v okviru bilateralnih komisij, ter izpostavil ključne izzive in priložnosti pri upravljanju skupnih vodnih teles in s tem skupnih pristopov, ki so nujni za učinkovito soočanje z vse bolj kompleksnimi vodnimi izzivi. Minister Novak je dr. Briclju ob tej priložnosti podelil posebno zahvalo za njegovo srčnost in predano delo na ministrstvu, s katerim je pustil neizbrisen pečat v Sloveniji in tujini.

Sledilo je predavanje dr. Tanje Prešeren z Inštituta za hidravlične raziskave. Predstavila je razvoj znanj in orodij na področju hidravličnih raziskav, ki so ključna za upravljanje in zaščito vodnih virov. Slišali smo več o tem, kako lahko s pomočjo naprednih modelov, meritev in simulacij bolje razumemo vodne tokove, poplavne razmere in vplive podnebnih sprememb, ter kako lahko inovativne metode in raziskovalni pristopi prispevajo k učinkovitejšemu načrtovanju in trajnostnemu upravljanju voda v Sloveniji.

V zadnjem obdobju se na področju voda veliko pozornosti usmerja v digitalizacijo. Od uporabe senzorjev in digitalnih dvojčkov do geografskih informacijskih sistemov, podatkovnih prostorov ter umetne inteligence. Mag. Neža Kodre, ki je sodelovala pri idejni zasnovi projekta SLO4D in digitalizacije na področju voda, vodi Inštitut za vode Republike Slovenije. Skupaj z dr. Tomažem Rodičem iz centra odličnosti Vesolje-SI je predstavila razvoj digitalnega dvojčka za modeliranje poplavnih scenarijev in napredek, ki so ga dosegli v zadnjih nekaj mesecih. Gre za rešitev, ki lahko pomembno izboljša naše razumevanje poplavne ogroženosti in pripravo na prihodnje izredne dogodke.

V nadaljevanju so dr. Lidija Globevnik, mag. Suzana Stražar in mag. Luka Štravs z Direktorata za vode osvetlili sodobne pristope k upravljanju voda in morja v Sloveniji ter napredek na tem področju. Upravljanje voda se nadgrajuje z novimi znanji, politikami in institucionalnimi rešitvami – od priprave nacionalnih načrtov za upravljanje voda in morja, do vse večjega poudarka na obvladovanju naravnih tveganj, kot so plazovi, tudi v luči novega sektorskega pristopa na ravni ministrstva. Izpostavili so ukrepe za krepitev odpornosti v zvezi s poplavami, s posebnim poudarkom na načrtu zmanjševanja poplavne ogroženosti.

Namestnik generalne direktorice na Direktoratu za vode mag. Gregor Umek je nato predstavil pravne in sistemske ureditve upravljanja voda v Sloveniji. Predstavil je spremembe, ki zagotavljajo učinkovito oskrbo s pitno vodo, urejanje odvajanja in čiščenje komunalne ter odpadne vode, ter pojasnil vlogo države, občin in izvajalcev javne službe pri tem.

Dr. Tanja Mohorko z Direktorata za vode pa je pravne in sistemske ureditve upravljanja voda predstavila še v praksi. Pojasnila je, kakšne so spremembe na področju oskrbe s pitno vodo, zlasti s poudarkom na zakonskih aktih, stanju in izzivih. Predstavila je tudi aktivnosti ministrstva na področju urejanja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

V nadaljevanju dogodka so nato na Brdu pri Kranju nastopili še predstavniki Direkcije RS za vode.

V.d. direktorja dr. Lidija Kegljevič Zagorc je v svojem nagovoru izpostavila, da so bila zadnja leta za upravljanje voda v Sloveniji zelo zahtevna, hkrati pa tudi pomembna za razvoj sistema, ki ga danes postopno vzpostavljamo. Prelomni trenutek za upravljanje voda v Sloveniji so bile poplave avgusta 2023. Pokazale so razsežnost podnebnih tveganj, s katerimi se soočamo, in zelo jasno opozorile na potrebo po bolj celovitem in sistemskem pristopu k urejanju vodotokov. Povedala je, da dogodki po poplavah niso spremenili le obsega vlaganj v vode, ampak so postopno začeli spreminjati tudi način upravljanja vodotokov. Vzpostavljati se je začel sistem, ki povezuje različne elemente upravljanja voda: krizni odziv, sanacije, redno vzdrževanje, investicije, načrtovanje in digitalizacijo. Poudarila je, da so se letna vlaganja povečala z 104,2 milijona evrov v letu 2022 na 424,6 milijona evrov v letu 2026. Skupaj je bilo za urejanje vodotokov namenjenih 772 milijonov evrov.

Mag. Rok Penec, direktor Urada za vzdrževanje voda na Direkciji RS za vode je predstavil delovanje gospodarske javne službe urejanja voda ter odziv na poplave avgusta 2023. V svojem nagovoru je poudaril, da so poplave pokazale, da sistem zna ukrepati in se odzvati, hkrati pa tudi, kje so njegove meje in kaj bo treba v prihodnje okrepiti, da bo ta sistem še učinkovitejši. Povedal je, da so se dela na vodotokih izvajala postopno v 3. fazah, od izvedbe interventnih ukrepov, izrednih ukrepov, do sistematične sanacije, ki je trenutno v teku. Pojasnil je tudi, da je Vlada Republike Slovenije maja 2024 sprejela 5 letni sanacijski program, ki do konca leta 2028 predvideva skupaj 2,33 milijarde evrov sredstev za sanacije, od tega 1,36 milijarde evrov za sanacijo vodne infrastrukture.

Mateja Per, direktorica Urada za investicije na Direkciji RS za vode je povedala, da je Slovenija ena izmed evropskih držav z največjo gostoto vodotokov. Poplave in erozija vodotokov povzročajo vsako leto ogromno materialno škodo ter ogrožajo življenja in premoženje prebivalcev. Sistematično urejanje voda je ključen predpogoj za varnost, prostorski razvoj in dolgoročno odpornost skupnosti. Dodala je tudi, da je v teku trenutno 55 projektov na vodah, ki so v različnih fazah izvedbe.

Alenka Zupančič, direktorica Urada za planiranje in načrtovanje na DRSV je predstavila razvoj strokovnih podlag za celostno obvladovanje poplavnih in erozijskih tveganj. Povedala je, da celovit in sistemski pristop k načrtovanju posegov na vodotokih predstavlja ključni pogoj za učinkovito zmanjševanje poplavne ogroženosti in trajnostno upravljanje z vodami.  Dodala je tudi, da Direkcija RS za vode skupaj z MNVP trenutno aktivno vodi postopke priprave državnih prostorskih načrtov (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečjih zgornje ter spodnje Savinjske doline, Drete ter Pake.

Rok Velišček, direktor Urada za mnenja, soglasja in vodne pravice na Direkciji RS za vode je predstavil racionalizacijo izdaje mnenj in smernic ter povedal, da je reorganizacija Direkcije RS za vode in vzpostavitev Urada za mnenja, soglasja in vodne pravice v juliju 2024 prinesla merljive izboljšave pri reševanju upravnih zaostankov in predstavlja ključen korak k učinkovitejši obravnavi mnenj in dovoljenj.