Dosegli smo mejnike iz Načrta za okrevanje in odpornost za uspešnejši sistem javnega naročanja

Ključni dosežek reform je občutno zmanjšanje deleža tako imenovanih netransparentnih postopkov s pogajanji. Delež teh postopkov se je v zadnjih letih, po podatkih Evropske komisije, zmanjšal iz 26 odstotkov v letu 2020 na 8 odstotkov v letu 2024.

Izboljšanje kazalnika potrjuje, da so zakonodajne spremembe, izboljšanje kakovosti podatkov, vzpostavitev Akademije javnega naročanja in informatizacija postopkov javnega naročanja pomembno prispevali k bolj konkurenčni in kakovostni izvedbi javnih naročil.

Ministrstvo za javno upravo je v letu 2025 vzpostavilo še dve pomembni orodji, Odprta Skrinja za večjo preglednost javnih naročil in modul za transparentno zbiranje ponudb pri oddaji evidenčnih naročil.

Javna naročila so pomembna za učinkovito delovanje javnega sektorja in eno ključnih orodij za smotrno porabo javnih sredstev

Reforme NOO, ki jih je izvedlo Ministrstvo za javno upravo v zadnjih letih, so omogočile sodobnejši ter bolj profesionalen sistem, ki javnim naročnikom omogoča kakovostnejše načrtovanje, izvedbo nabavnih procesov ter upravljanje pogodb. Poleg zakonodajnih sprememb, izboljšav digitalnih orodij in usposabljanj so bile uvedene tudi številne druge podporne aktivnosti, kot so svetovanja, seminarji in obsežen nabor strokovnih pisnih gradiv.

Eden od šestih mejnikov NOO na področju javnega naročanja so bili tudi ukrepi na področju konkurenčnosti, kjer ima Slovenija relativno visok delež postopkov z eno ponudbo. Delež teh postopkov je leta 2025 znašal 45 odstotkov in je sicer precej nižji od deleža, ki ga v svojem poročilu iz leta 2023 navaja Evropsko računsko sodišče, a ta še vedno ostaja izziv.

A to ni edini kriterij konkurenčnosti oziroma uspešnosti sistema javnega naročanja. Poleg dejavnikov visoke stopnje digitalizacije in profesionalizacije je z vidika konkurenčnosti sistema pomembno tudi povprečno število ponudb, ki v Sloveniji ostaja visoko. Za primerjavo: Evropsko računsko sodišče v svojem poročilu s konca leta 2023 ugotavlja, da je povprečno število ponudb v zadnjih desetih letih v EU drastično padlo, iz 5,7 na 3,2 ponudbi. V Sloveniji pa to povprečje ostaja visoko in znaša 5,7 ponudb na postopek. Ob že omenjenem znatnem znižanju netransparentnih postopkov zato lahko trdimo, da v Sloveniji konkurenčnost v javnem naročanju ostaja visoka.

Slovenija je na področju javnega naročanja uspešno realizirala vseh šest mejnikov NOO:

• sprejetje novele Zakona o javnem naročanju (ZJN-3B) z ukrepi na področju konkurenčnosti, transparentnosti in digitalizacije (mejnik 174),

• uskladitev nacionalnih podatkovnih baz z evropskim sistemom TED (mejnik 178),

• zagotovitev tehnične pomoči za izvedbo analize in pripravo priporočil za izboljšanje sistema javnega naročanja (mejnik 176),

• vzpostavitev in začetek delovanja Akademije javnega naročanja (mejnik 179),

• izvedba neodvisne analize reform in sistema javnega naročanja (mejnik 177),

• zmanjšanje deleža postopkov s pogajanji brez predhodne objave (mejnik 175).