Sodobna javna uprava: Učinkovitost in večja kakovost javnih storitev za prebivalce in gospodarstvo

Cilj vlade in pristojnega ministrstva je bil vzpostaviti učinkovit in stabilen sistem, ki bo uporabnikom javnih storitev - prebivalcem Slovenije in podjetjem zagotavljal hiter, učinkovit in kakovosten javni servis, istočasno pa zaposlenim nudil spodbudno in motivacijsko naravnane pogoje za delo.

Preobrazba upravnih enot: z optimizacijo delovnih procesov, digitalizacijo, standardizacijo in optimizacijo upravnih postopkov, izboljšanjem delovnih pogojev zaposlenih na upravnih enotah (UE) do hitrejših, kakovostnih in prijaznih upravnih storitev

Sistemski ukrepi, uvedeni z Zakonom o ukrepih za optimizacijo postopkov na upravnih enotah (ZUOPUE), so prekinili spiralo stavk in zaostankov, ki so državljane prizadele pred dobrim letom dni.

• Prerazporeditev dela in solidarnost: Ključna sprememba je preoblikovanje upravnih enot v povezan sistem. Skoraj 7.000 vlog iz najbolj obremenjenih upravnih enot (na primer Ljubljana in Maribor) je bilo prerazporejenih med 52 drugih UE, kjer so zaposleni solidarno pristopili k reševanju zadev. To je na primer samo na UE Ljubljana prineslo 40-odstotno zmanjšanje nerešenih zadev na najbolj kritičnih področjih.
• Odprava krajevne pristojnosti: Digitalizacija omogoča, da lahko stranka večino vlog odda na kateri koli upravni enoti v državi ali celo od doma, kar bistveno prispeva k hitrejši dinamiki reševanja zadev in prejemu končnih odločitev, istočasno pa zmanjšuje administrativne ovire.

Poslovni preboj: učinkovitejše vodenje upravnih postopkov in hitrejši dostop do kadrov

Administrativna bremena so dolgo veljala za oviro slovenskemu gospodarstvu. Uvedeni so bili pomembni ukrepi, ki pospešujejo investicijski cikel in rešujejo kadrovsko problematiko v različnih panogah.

"Učinkovita javna uprava ni le strošek za proračun, ampak je naložba v stabilnost države. Vsak dan, ki ga podjetje prihrani pri birokraciji, je dan, ko lahko ustvarja dodano vrednost. Cilj je sistem, ki bo odporen na prihodnje izzive in bo državljanom zagotavljal servis, ki si ga zaslužijo." Mag. Franc Props, minister za javno upravo

• Z novelo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I) smo omogočili učinkovitejše vodenje upravnih postopkov, kar med drugim pomeni hitrejšo pot od začetka postopka do izdaje odločbe. Novela optimizira procesna pravila, organe in stranke administrativno razbremenjuje ter povečuje obseg elektronske komunikacije, kar prinaša koristi tako prebivalcem kot poslovnemu okolju.
• Sistem eGraditev: Ministrstvo za naravne vire in prostor je v sodelovanju tudi z Ministrstvom za javno upravo ter upravnimi enotami vzpostavilo sistem eGraditev, ki omogoča elektronsko poslovanje na področju graditve objektov. To pomeni standardizacijo postopkov in hitrejšo obravnavo vlog, saj  je lahko celoten postopek izveden digitalno, vključno z izdajo odločbe. Investitorji tako lahko prvič sledijo postopku v realnem času, kar prinaša predvidljivost in hitrost, ki sta ključni za načrtovanje velikih projektov. Digitalni procesi zmanjšujejo možnost napak in odpravljajo nepotrebna usklajevanja.
• Reševanje zaposlovanja v gospodarstvu: Na kadrovsko problematiko, ki se dotika zaposlovanja tuje delovne sile (tudi v turizmu in gradbeništvu), je ministrstvo nemudoma odreagiralo ter z Ministrstvom za notranje zadeve sodelovalo pri spremembi področne zakonodaje o prebivanju in zaposlovanju tujcev. Ta je uvedla možnost pridobitve začasnega dovoljenja za vstop na trg dela, kar omogoča hitrejšo integracijo tuje delovne sile in preprečuje izgubo sezon.

Vse navedene aktivnosti so privedle do pomembnega zmanjšanja čakalnih dob na upravnih enotah, posledično pa do izboljšanja izkušnje strank v postopkih in boljšem delovnem okolju za zaposlene.

Prenova plačnega sistema javnega sektorja

Za vsako storitvijo javnega sektorja stojijo ljudje – učitelji, vzgojitelji, medicinske sestre, zdravniki, gasilci, policisti, kuharji, raziskovalci, uradniki in drugi predstavniki številnih, zelo raznolikih poklicev v javnem sektorju. Največja prenova plačnega sistema v zadnjih 15 letih, ki je bila usklajena v dialogu s sindikati javnega sektorja, odpravlja plačna nesorazmerja, omogoča samodejno usklajevanje z inflacijo ter večjo fleksibilnost pri variabilnem nagrajevanju zaposlenih. Vse s ciljema povezave plačila za delo z rezultati dela in zagotavljanjem spodbudnega delovnega okolja, kjer bodo zaposleni nagrajeni za svoje delo ter imeli priložnost za osebni in strokovni razvoj, kar bo pozitivno vplivalo na njihovo motivacijo, posledično pa na kakovost izvajanja storitev.

Vlada s tem dokazuje, da se zaveda pomembnosti vsakega zaposlenega v javnem sektorju.

• Konec osnovne plače pod minimalno: Ključni ukrep, ki ga je prinesla reforma, je, da v slovenskem javnem sektorju nima nihče več osnovne plače nižje od minimalne, istočasno pa se na novo določa način usklajevanja plač z inflacijo.
• Naložba v motivacijo zaposlenih vpliva tudi na kakovost storitev: S prenovo plačnega sistema in rednim usklajevanjem osnovnih plač z inflacijo javni sektor ponovno postaja konkurenčen delodajalec. Večja motivacija in možnost privabljanja mladih ter usposobljenih strokovnjakov neposredno vplivata na višjo kakovost storitev za vse uporabnike.

Strokovnost zaposlenih smo postavili na prvo mesto

S sprejetjem novega Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1) je bil po več kot dvajsetih letih temeljite prenove deležen še uslužbenski sistem. Spremembe so usmerjene predvsem v dodatno krepitev strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev ter v večjo fleksibilnost pri ravnanju s kadri v javni upravi. Najpomembnejša novost je vzpostavitev Centra za kadre, ki v okviru prenovljenega izbirnega postopka predstavlja enotno vstopno točko za zaposlitev uradnikov za nedoločen čas, s čimer bo prispeval k poenotenemu in transparentnemu presojanju sposobnosti kandidatov v prvem delu izbirnega postopka.

Prenovljeni selekcijski postopki bodo v celoti digitalizirani in bodo delodajalcem omogočili izbiro najboljših kandidatov, kandidatom pa zagotovili pregledne, transparentne izbirne postopke. 

Poleg tega smo prek Upravne akademije (UA) v zadnjih štirih letih izvedli številna izobraževanja za celoten javni sektor. Samo s področja digitalnih znanj je bilo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) izvedenih več kot tisoč dogodkov z več kot 40.000 udeležbami, s čimer smo izpolnili mejnik iz NOO. Poleg tega pa je UA okrepila usposabljanja za kompetence prihodnosti, javno naročanje in razvoj vodij ter bo z izvajanjem obstoječih in novih programov usposabljanj nadaljevala tudi v prihodnjih letih.

Krepili smo razvoj nevladnega sektorja in prostovoljstva

V mandatu aktualne vlade sta bili sprejeti Strategija razvoja nevladnih organizacij do leta 2030 in prvič doslej tudi samostojna Strategija za razvoj prostovoljstva do leta 2030, ki predvideva posebne ukrepe za krepitev prostovoljskega dela. Strategiji pomenita temeljni razvojni okvir za obe področji za nadaljnjih pet let ter poudarjata vlogo nevladnih organizacij in prostovoljstva pri reševanju družbenih izzivov.

S spremembo zakonodaje smo omogočili, da so bila do pomoči pri odpravi škode po poplavah avgusta 2023 upravičena tudi društva oziroma nevladni sektor, s sredstvi iz Sklada za razvoj nevladnih organizacij pa prek razpisov omogočali razvoj in profesionalizacijo sektorja, ki spodbuja družbeno kohezijo, solidarnost, medčloveško pomoč in lokalno delovanje v korist skupnosti. 

Okrepili smo finančno avtonomijo občin in zagotovili dodatna sredstva

Delo občin je izjemnega pomena za boljšo kakovost življenja prebivalcev. S sprejetjem novele Zakona o financiranju občin smo okrepili finančno stabilnost občin – v dogovoru z reprezentativnimi združenji občin smo sistemsko uredili nov način določanja povprečnine in dodatnih sredstev za zmanjševanje objektivnih razlik med občinami ter uredili sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji.

Okrepili smo dialog med vlado in občinami ter vsako leto mandata dosegli dogovor o višini povprečnine.

Povečujemo tudi zavedanje o sodelovanju prebivalcev v občinah, saj se je v primerjavi z letom 2019 število občin, ki izvajajo participativni proračun, potrojilo, izvaja ga že vsaka tretja občina. Povečali smo tudi višino sredstev, s katero sofinanciramo delovanje skupnih občinskih uprav

Skrbno in gospodarno ravnamo tudi s stvarnim premoženjem države

Na Ministrstvu za javno upravo, ki skrbi za stvarno premoženje centraliziranih organov državne uprave, si prizadevamo, da so javne vsebine združene na enem mestu in se nahajajo v prostorih v lasti Republike Slovenije. S tem se lahko ustrezno prilagajajo za gibalno in drugače ovirane osebe, se sledi zelenemu prehodu, primerno ohranja kulturna dediščina države in simbolni pomen državnih institucij ter zagotavlja racionalnejšo in dolgoročno vzdržno rabo javnih sredstev. 

Tako smo v tem mandatu poskrbeli za nekaj predčasnih poplačil leasing pogodb, selitev državnih organov v lastne prostore, na eno lokacijo, izvedli smo številne obsežnejše obnove objektov po vsej Sloveniji, v katerih poslujejo upravne enote, pa tudi drugi organi (območne izpostave finančne uprave, geodetske uprave, inšpektoratov) ter uresničili dolgo pričakovana investicijska vlaganja v stavbe v upravljanju ministrstva. Poleg racionalnega in gospodarnega ravnanja z nepremičninami izvedene investicije pomenijo boljše delovne pogoje za zaposlene (za okoli 14.000 javnih uslužbencev v objektih na 360 lokacijah po celi Sloveniji) in boljšo dostopnost storitev za prebivalce.

Dvig konkurenčnosti, profesionalizacije in transparentnosti javnega naročanja

Sprejeli smo vrsto ukrepov za bolj kakovosten, preglednejši in uspešnejši sistem javnega naročanja, ki povečuje uporabo informatizacije, zagotavlja večjo transparentnost postopkov ter zmanjšuje korupcijska tveganja.

Profesionalizacijo in transparentnost javnega naročanja krepimo z izobraževanji, stalno podporo naročnikom ter nadgradnjami informacijskih sistemov. Nadgradili smo informacijski sistem e-JN, kar je prineslo boljšo uporabniško izkušnjo. V tem mandatu se je zvišal delež transparentnih postopkov javnega naročanja, s čimer smo izpolnili več pomembnih mejnikov iz NOO.

Z zmanjšanjem administrativnih bremen do prihrankov

V obdobju med leti 2022 in 2025 je Republika Slovenija izvedla obsežen nabor ukrepov, katerih temeljni cilj je bil zmanjšanje administrativnih bremen, optimizacija postopkov in digitalizacija storitev. Ukrepi so prinesli pomembne finančne prihranke, izboljšali so kakovost storitev ter okrepili konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja. Finančni prihranki ukrepov na letni ravni so ocenjeni na 27 milijona evrov.