Fajon: Poročilo slovensko-italijanske kulturno-zgodovinske komisije ostaja ključnega pomena

Ministrica Fajon je uvodoma spomnila, da je bilo poročilo v Sloveniji prvič objavljeno leta 2001, četrt stoletja pozneje pa smo izdali njegov ponatis: »Izsledki so plod večletnega skupnega strokovnega dela slovenskih in italijanskih raziskovalcev, ki so avtonomno in celovito proučevali vse vidike naših dvostranskih odnosov in prišli do skupnih zaključkov.« Pri tem je opozorila, da medtem ko v Sloveniji obeležujemo izid ponatisa tega poročila, to v Italiji še ni doživelo prve uradne izdaje: »Objektivno zgodovinopisje ni pomembno samo z vidika akademske integritete, temveč tudi z vidika ohranjanja družbene in mednarodne stabilnosti. Zgodovina, če z njo ravnamo odgovorno, poglablja razumevanje ter s tem ščiti in varuje mir. Če pa jo uporabljamo kot propagandno orodje, pa lahko utrdi predsodke, poglobi delitve in ponovno upraviči nasilje.«

Glede dvostranskih odnosov med Slovenijo in Italijo je povedala, da je vodilo Slovenije v odnosih z Italijo razvoj dobrososedskih odnosov, a da hkrati med našimi prednostnimi nalogami ostajata zaščita nacionalnih interesov in skrb za pravice slovenske narodne skupnosti. »Veseli me, da so nekoč sporna obmejna območja postala prostor inovativnega povezovanja – Evropska prestolnica kulture EPK 2025 Nove Gorice in Gorice je pokazala, da je s pogledom čez mejo in povezovanjem preko kulture mogoče uspešno izničiti marsikatero slepo pego medsebojnega nepoznavanja in prezrtosti. Podobno poslanstvo zasleduje tudi 15 let starejši slovensko-italijanski projekt spominjanja Pot miru, ki je danes dolga 500 km; začne se v Logu pod Mangartom ter konča v Trstu,« je še povedala Fajonova.

Ministričinemu nagovoru je sledila okrogla miza, na kateri so sodelovali: dr. Nevenka Troha, članica Slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije in sourednica poročila Slovensko-italijanski odnosi 1880–1956, Bogdan Benko, nekdanji državni sekretar na zunanjem ministrstvu in upokojeni slovenski veleposlanik v Italijanski republiki, prof. dr. Ljubica Jelušič, profesorica na Fakulteti za družbene vede, Jernej Šček, profesor na Liceju Franceta Prešerna v Trstu. Razpravo je moderiral prof. dr. Boštjan Udovič.

Pred začetkom omizja si je ministrica Fajon skupaj z italijanskim veleposlanikom v Sloveniji Giuseppejem Cavagno ogledala razstavo Sosedske sorodnosti v Cankarjevem domu, ki odkriva dragocene vzporednice med obema kulturama in narodoma. To priložnost je izkoristila za pogovor o predlogu zmanjšanja števila ravnateljstva šol s slovenskim učnim jezikom in aktualni tematiki manjšinskega šolstva v Furlaniji - Julijski krajini, ki je nepogrešljivo za ohranjanje jezika in identitete slovenske manjšine v Italiji. »Vsakršni posegi v mrežo slovenskih šol v Italiji, ki bi pomenili njeno krčenje, so nedopustni. Vsi ukrepi na tem področju morajo biti skrbno pretehtani in usklajeni s slovensko manjšino. Potrebno je upoštevati dejstvo, da so slovenske šole v Italiji več kot izobraževalne ustanove - so tudi nosilke ključnih funkcij za obranjanje jezika, kulture in skupnostnega življenja slovenske manjšine v Italiji,« je v zvezi z omenjeno problematiko povedala ministrica Fajon.