Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Finančni ministri v Bruslju o svežnju za povezovanje in nadzor kapitalskega trga

Minister za finance Klemen Boštjančič se je v Bruslju udeležil zasedanja Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve. Razpravljali so o svežnju za povezovanje in nadzor trga, ki predstavlja enega ključnih zakonodajnih stebrov širše pobude za izboljšanje delovanja finančnega sistema, tako imenovane unije prihrankov in naložb.
Sogovorniki se rokujejo in pogovarjajo

Minister Boštjančič, predsednik Evroskupine Kyriakos Pierrakakis in evropski komisar za gospodarstvo in produktivnost Valdis Dombrovskis | Avtor: Evropska unija

1 / 3

Namen zakonodajnega paketa je poglobiti povezovanje kapitalskih trgov Evropske unije, odpraviti regulatorne ovire za čezmejno opravljanje finančnih storitev in poenotiti nadzor.

Paket sledi ciljem povečanja konkurenčnosti Unije, izboljšanja dostopa podjetij do kapitala, razširitve naložbenih priložnosti za vlagatelje ter učinkovitejšega mobiliziranja prihrankov za dolgoročne in produktivne naložbe.

Vsebinsko ta zakonodajni paket posega na štiri ključna področja delovanja kapitalskih trgov - upravljanje premoženja in investicijski skladi, trgovanje s finančnimi instrumenti, potrgovalne storitve in nadzor.

Slovenija podpira okrepljena prizadevanja za napredek na tem področju. Zavzemamo se za zmanjšanje ovir za čezmejno vlaganje in izboljšanje pogojev za male vlagatelje, podpiramo pa tudi posodobitev pilotnega režima za uporabo tehnologije razpršenih evidenc. Glede širitve pristojnosti Evropskega organa za vrednostne papirje in trge se zavzemamo za dodatna pojasnila in razmislek.

Ministri so nadaljevali tudi redno obravnavo posledic vojne v Ukrajini, potrdili so spremenjeni Načrt za okrevanje in odpornost Estonije, sprejeli priporočilo glede srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Irske in se seznanili z izvajanjem zakonodaje s področja finančnih storitev.

Dan pred zasedanjem finančnih ministrov Unije so se sestali še finančni ministri območja evra, ki so razpravljali o makroekonomskih gibanjih v evrskem območju, usklajevanju fiskalnih politik in mednarodni vlogi evra.

Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu so razpravljali tudi o vplivu višjih cen nafte in energentov na evropsko gospodarstvo ter javne finance. Pri tem so poudarili, da stanje ni primerljivo z razmerami leta 2022.