Evropska sredstva za okrevanje in odpornost: Skupaj do cilja - odpornejši trg dela

Demografske spremembe, staranje prebivalstva in nizka delovna aktivnost starejših vplivajo na trg dela in s tem na stabilnost pokojninskega sistema. Danes je v Sloveniji starejši od 65 let vsak peti prebivalec, čez 35 let bo starejši skoraj vsak tretji. 

Slovenija je strukturne zaposlitvene izzive, povezane tako s staranjem prebivalstva kot s tehnološkimi spremembami, naslovila tudi v okviru Načrt za okrevanje in odpornost (NOO).

Namen reforme in dveh naložb NOO na področju zmanjševanja posledic negativnih strukturnih trendov je okrepiti odpornost trga dela, povečati udeležbo na trgu dela ter zagotoviti javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema in ustreznost pokojnin. 

Za izvedbo reforme in naložb ter z njimi povezanih mejnikov in ciljev, ki so pogoj za izplačilo razpoložljivih evropskih sredstev Mehanizem za okrevanje in odpornost (Mehanizem), je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).

Reforma za krepitev odpornosti trga dela

Državni zbor Republike Slovenije (DZ) je 18. junija 2025 sprejel Zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas (ZUDPNP), ki je v veljavo stopil 12. julija 2025. Shema je namenjena delodajalcem za ohranjanje delovnih mest v obdobjih začasne nezmožnosti zagotavljanja dela zaradi izrednih razmer. Omogoča jim delno povračilo nadomestila plače za delavce, ki jim začasno ne morejo zagotoviti polnega obsega dela.

DZ je 20. junija 2025 sprejel tudi novelo Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), ki je v veljavo stopila 20. september 2025. Zakon prinaša višje nadomestilo za brezposelnost, določa spodbudo za zaposlitev starejših prejemnikov denarnega nadomestila, omogoča krajši delovni čas za delavce pred upokojitvijo ter uvaja več možnosti za začasno ali občasno delo upokojencev. To bo prispevalo k zmanjšanju obsega predčasnih odhodov s trga dela. Zakon prav tako jasneje opredeljuje dejavnost agencijskih delodajalcev, ki posredujejo delo. Pogoji za to dejavnost se zaostrujejo. Cilj je bolj urejen in pregleden trg dela.

Vlada je v januarju 2026 sprejela tudi Smernice za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2026–2030 (Smernice), ki predstavljajo okvir za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja v prihodnjem petletnem obdobju. Ukrepi bodo v tem obdobju usmerjeni zlasti k najbolj ranljivim skupinam na trgu dela. Cilji so zmanjšati število dolgotrajno brezposelnih oseb, hitreje aktivirati brezposelne (predvsem starejše od 50 let), nizko izobražene in prejemnike denarne socialne pomoči, hitrejši prehod na trg dela brezposelnih za mlade do 29 let ter okrepiti znanja in veščine za potrebe trga dela.

Potrjena je bila tudi sprememba pokojninske zakonodaje, ki prinaša dolgoročno stabilen, vzdržen in pravičen pokojninski sistem za vse generacije ter predstavlja enega najobsežnejših posegov na področje socialne politike v zadnjih letih. Z izvedbo pokojninske reforme so bili povezani trije mejniki NOO – predložitev predloga spremembe zakonodaje Ekonomsko–socialnemu svetu, posredovanje predloga spremembe zakona DZ in začetek veljavnosti spremenjene zakonodaje.

Prvi mejnik, povezan s pokojninsko reformo, je vlada uveljavljala v okviru tretjega zahtevka za plačilo, ki ga je Evropska komisija (EK) v celoti izplačala oktobra 2024. Drugi mejnik pokojninske reforme in mejnika, povezana z ZUDPNP in ZUTD, so bili del četrtega zahtevka za plačilo, ki ga je EK v celoti izplačala novembra 2025. Tretji mejnik pokojninske reforme je del petega zahtevka za plačilo, ki ga je včeraj pozitivno ocenila EK. Izplačilo zahtevka Slovenija pričakuje v aprilu. Mejnik, povezan s sprejemom Smernic, bo vključen v šesti zahtevek za plačilo, ki ga bo Slovenija v Bruselj posredovala predvidoma spomladi 2026.

Hitrejši vstop mladih na trg dela - naložba

Naložba vključuje finančne spodbude za delodajalce, ki so zaposlili mlade do 29. leta starosti za nedoločen čas. Namen teh spodbud je mladim omogočiti stabilnejšo zaposlitev in jim olajšati prehod na trg dela.

Za čas trajanja subvencionirane zaposlitve delodajalec mladi osebi zagotavlja ustrezno mentorsko podporo in usposabljanje za delo. S tem se mlademu zaposlenemu omogoča lažje vključevanje v delovno okolje in z vključevanjem izkušenih mentorjev spodbuja medgeneracijsko sodelovanje.

Namen 18-mesečnega obdobja subvencioniranja je mladim omogočiti dostop do praktičnih izkušenj, s čimer obogatijo svoja teoretična znanja in pridobijo dodatne kompetence, kar povečuje njihovo zaposljivost.

Za izvedbo naložbe je predvidenih okvirno 13,5 milijona evrov Mehanizma.

V okviru naložbe je MDDSZ podprlo program Hitrejši vstop mladih na trg dela, ki ga izvaja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. V delu programa, ki ga financira Mehanizem, je 2.292 delodajalcev sklenilo 2.723 pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas z mladimi do 29. leta starosti.

Prvi cilj naložbe je Slovenija vključila v drugi zahtevek za plačilo sredstev iz Mehanizma, ki ga je EK v celoti izplačala decembra 2023, drugi cilj pa je del petega zahtevka za plačilo.

Uvajanje prožnejših načinov dela, prilagojenih potrebam invalidov, v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih - naložba

Namen naložbe je zagotoviti podlago za uvedbo prožnejših načinov dela v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih.

MDDSZ je preko javnega razpisa podprlo invalidska podjetja (IP) in zaposlitvene centre (ZC) pri načrtovanju in uvajanju novih načinov poslovanja, prilagojenih njihovim potrebam in razmeram na trgu. V praksi to predstavlja prilagoditev poslovanja, posodobitev internih aktov in prilagoditev delovnih procesov. Poudarek je tudi na uvajanju novih tehnologij, digitalizaciji in uvajanju prožnejših oblik dela.

Pomemben del projektov je tudi priprava načrtov kariernega razvoja in nabora ciljno usmerjenih usposabljanj ter izobraževanj za invalide in za sodelavce, ki z njimi sodelujejo.

V okviru naložbe je MDDSZ podprlo pripravo 37 načrtov za razvoj poslovnih modelov za 11 ZC in 26 IP.

Poleg tega v sklopu naložbe nastajajo tudi vodniki po zakonodaji v lahkem branju in video vsebine, ki so posebej prilagojeni ranljivejšim osebam s težavami v razumevanju bolj kompleksnih informacij.

Za izvedbo naložbe je predvidenih 2,42 milijona evrov sredstev Mehanizma.

Cilj naložbe je del petega zahtevka za plačilo.