V zahtevnih razmerah ohranjamo stabilnost in razvojno smer
Dogajanje v nemškem gospodarstvu ima neposreden vpliv na slovenski izvoz, industrijo in investicijsko aktivnost, zato predstavlja ključno referenčno točko za oceno odpornosti slovenskega gospodarstva.
Kljub tem izzivom smo v vladi v tem mandatu z aktivnimi fiskalnimi in razvojnimi ukrepi uspeli ohraniti makroekonomsko stabilnost slovenskega gospodarstva ter omejiti vpliv zunanjih šokov na podjetja in gospodinjstva.
Slovenija je v obdobju 2022–2025 realno povečala BDP za 5,3 %. Dejstvo, da se je v istem obdobju nemško gospodarstvo realno skrčilo za 1,2 %, kaže na relativno večjo odpornost slovenskega gospodarstva v primerjavi z našim največjim trgovinskim partnerjem.
Ukrepi za zaščito kupne moči in stabilizacijo cen
Tudi na področju cenovne stabilnosti so bila gibanja v Sloveniji ugodna. Po izrazitem inflacijskem valu v letih 2022 in 2023 se je inflacija v letu 2024 znižala na 2 odstotka, leta 2025 pa je inflacija znašala 2,5 %, kar je primerljivo s povprečjem EU. To pomeni, da je Sloveniji uspelo razmeroma hitro stabilizirati cenovna gibanja in zaščititi kupno moč prebivalstva.
Industrijski sektor se je medtem sicer soočal z upadom aktivnosti, vendar je bil ta upad manj izrazit kot naši največji trgovinski partnerici. Med letoma 2022 in 2025 se je namreč obseg industrijske proizvodnje v Sloveniji zmanjšal za 4,4 %, v Nemčiji pa za 7,4 %.
Javne investicije in tuje naložbe
Vlada je v iztekajočem se mandatu posebno pozornost namenila javnim investicijam, predvsem v prometno, železniško in energetsko infrastrukturo ter v obnovo po naravnih nesrečah. Projekti, kot so drugi tir, modernizacija prometnih povezav in energetska prenova, imajo izrazit dolgoročni razvojni pomen. Gre za naložbe, ki nimajo le kratkoročnega spodbujevalnega učinka, temveč krepijo pogoje za višjo produktivnost in prihodnje zasebne investicije.
Pomemben pokazatelj stabilnosti investicijskega okolja je tudi delež vhodnih tujih neposrednih naložb, ki je leta 2024 znašal 34,2 % BDP, kar je več kot v Nemčiji (27,6). Slovenija s tem ohranja solidno vpetost v mednarodne kapitalske tokove, ob hkratni uravnoteženi strukturi gospodarstva.
Posebej pomembna je izvozna dinamika. Izvoz blaga je med letoma 2022 in 2025 ostal skorajda na enaki realni ravni (–0,3 %), medtem ko se je v Nemčiji nižal (- 5,5 %). Še izrazitejša je bila rast izvoza storitev, ki se je v Sloveniji povečal za 4,2 %, kar prav tako presega rast v Nemčiji. To kaže na uspešno prilagajanje podjetij, večjo razpršenost trgov ter krepitev storitvenega in visokotehnološkega segmenta.
Podpora razvoju z okrepljenim financiranjem raziskav in znanosti
Napredek je bil dosežen tudi na področju raziskav in razvoja, kjer izdatki dosegajo približno 2 % BDP. Krepitev financiranja znanosti, inovacij ter sodelovanja med raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom potrjuje jasno razvojno usmeritev v digitalizacijo, zelene tehnologije in dejavnosti z višjo dodano vrednostjo.
V času energetske nestabilnosti so bili sprejeti ukrepi za omejevanje stroškov energije in podporo podjetjem, kar je prispevalo k ohranjanju delovnih mest in stabilnosti poslovnega okolja. Hkrati potekajo procesi digitalizacije javne uprave ter postopnega zmanjševanja administrativnih bremen, kar izboljšuje pogoje za poslovanje in izvedbo razvojnih projektov.
Čeprav so nekatere države v regiji v posameznih obdobjih beležile višje stopnje rasti, naj poudarimo, da slovensko gospodarstvo temelji na močni industriji, izvozni usmerjenosti in vse večji tehnološki zahtevnosti. Te strukturne prednosti niso naključne, temveč jih sistematično podpirajo tudi vladne prioritete, usmerjene v spodbujanje izvoza, vlaganja v raziskave in razvoj ter pospešeno digitalno in zeleno preobrazbo gospodarstva.
Prepričani smo, da smo tudi v iztekajočem se mandatu na ta način postavili trdne temelje za hitrejšo rast in večjo konkurenčnost v prihodnjih letih, za ustvarjanje višje dodane vrednosti slovenskega gospodarstva ter s tem dodatno okrepili odpornost države v razmerah globalne negotovosti.