GOV.SI
Domov
Novice

3. marec - svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2013 razglasila 3. marec za Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (angleško World Wildlife Day - WWD). Osrednja tema letošnjega svetovnega dne so zdravilne in aromatične rastline – ohranjanje zdravja, dediščine in virov za življenje.

Na ta dan je bila leta 1973 v Washingtonu sklenjena Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Konvencija CITES), ki zagotavlja, da je trgovina z vrstami, ki jih obravnava konvencija, zakonita, trajnostna in sledljiva. Konvencija ima danes 185 pogodbenic ter zagotavlja različne stopnje zaščite več kot 40.900 živalskim in rastlinskim vrstam; naslavlja nadzor in pregon kršiteljev ter boj proti organiziranemu kriminalu.

Konvencija CITES je bila vzpostavljena kot mednarodni instrument za zagotavljanje trajnosti - da naravi ne bi vzeli več, kot je sposobna obnoviti. V primeru, da država pogodbenica krši določbe CITES, jo lahko doleti prepoved mednarodnega trgovanja s posameznimi vrstami, ali pa splošna prepoved mednarodnega trgovanja z vrstami vključenimi na dodatke CITES. Z mehanizmom trgovinskih ukrepov in nadzorom skladnosti, ima CITES edinstveno orodje za ukrepanje proti pogodbenicam, ki kršijo dogovorjena pravila. Učinkovito izvajanje konvencije tudi neposredno prispeva k izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030.  

Milijarde ljudi ima koristi od uporabe prosto živečih vrst za hrano, zavetje, zdravila, gorivo in druge namene. Zaradi uničevanja habitatov, onesnaževanja in tudi vse hujše podnebne krize, je vsaj milijon vrst na robu izumrtja. Ob svetovnem dnevu prosto živečih vrst je čas, da se zamislimo o naši odgovornosti za zaščito čudovite raznolikosti življenja na našem planetu.

Letošnja tema: zdravilne in aromatične rastline 

Letošnja tema Svetovnega dne prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst izpostavlja zdravilne in aromatične rastline in njihovo vlogo pri zdravju, kulturni dediščini in preživetju lokalnih skupnosti. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da v številnih državah 70–95 odstotkov prebivalstva uporablja tradicionalno medicino, pogosto temelječo na zdravilnih in aromatičnih rastlinah; obenem te rastline podpirajo opraševalce, stabilizirajo tla ter so surovina za farmacijo, kozmetiko in prehrano. Ob tem so številne vrste vse bolj ogrožene zaradi prekomernega nabiranja, izgube habitatov, podnebnih sprememb in nezakonite trgovine.

CITES v tej temi posebej naslavlja vrste, kot so ameriški ženšen (Panax quinquefolius), nard (Nardostachys grandiflora) ter agarovce (Aquilaria, Gonystylus, Gyrinops), in utrjuje ukrepe za njihovo trajnostno nabiranje, zakonito trgovino ter pravično delitev koristi, skladno z Svetovnim okvirom za biotsko raznovrstnost, Konvencije o biološki raznovrstnosti.

Slovenija: odgovornost, bogastvo in priložnost

Slovenija ostaja med biotsko najbogatejšimi državami EU, z več kot 37 odstotki ozemlja v omrežju Natura 2000. Zaradi velike geografske in podnebne raznolikosti, na slovenskem ozemlju uspeva izjemno raznolika skupina zdravilnih in aromatičnih rastlin. Na suhih travnikih Krasa, Goričkega in Haloz se pojavljajo timijan, žajbelj, origano, različne plahtice ter številne vrste orhidej, ki so strogo zavarovane. Pomemben del obnove in ohranjanja teh habitatov poteka v okviru projektov LIFE for Seeds in LIFE to Grasslands, ki zagotavljata dolgoročno ohranjanje tudi za zdravilne in aromatične rastlinah  značilnih travišč. V alpskem svetu uspevajo encijan, arnika in gorske mete, mediteranski del Slovenije pa je dom žajblja, rožmarina, timijana, materine dušice in smilja. Vlažni travniki in barja so življenjski prostor vijolic in številnih zdravilnih vrst mokrotnih travišč ter so vključeni v varstvene ukrepe programa LIFE IP Natura.SI.

Ukrepe za zavarovanje travišč in njihovih rastlin izvajamo tudi preko kohezijskih projektov, s katerimi izboljšujemo in obnavljamo travniške habitatne tipe. Eden od teh projektov je ZaKras2, ki se osredotoča na vzhodna submediteranska suha travišča na Krasu, kjer se bo s čiščenjem in primerno pašo izboljšalo stanje 180 ha zaraščenih zemljišč. Podobno se tudi projekt ŽivoLjuB na Ljubljanskem barju že ukvarja s travniki s prevladujočo stožko in nižinskimi ekstenzivno gojenimi travniki, kjer se bo tudi odstranjevalo lesno zarast, se prilagodilo košnjo, opuščalo gnojenje zemljišč in odstranjevalo invazivne tujerodne vrste.

Pomemben element varstva slovenskih zdravilnih in aromatičnih rastlin predstavljajo semenske banke in žive zbirke. Botanični vrt Univerze v Ljubljani hrani več kot 20.000 vnosov, od tega več kot 3.500 vrst, med njimi številne avtohtone, ter deluje kot del mednarodne mreže semenskih bank. V Žalcu deluje specializiran vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin, ki ohranja okoli 200 vrst in predstavlja ključno raziskovalno infrastrukturo za to področje.

Zeliščarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo in predstavlja pomemben del kulturne dediščine. Zelišča so imela pomembno vlogo v ljudski medicini, kulinariki, vinogradništvu, pašništvu in duhovnih običajih. V Prekmurju je ohranjen obred blagoslova zelišč na Veliki šmaren, bogate tradicije zeliščnih vrtov pa segajo tudi v samostanske skupnosti. Ljudsko zdravilstvo je poznalo več sto zdravilnih rastlin, ki so jih uporabljali za domače čaje, mazila in tinkture. Zelišča so bila ključni del zalog najstarejših lekarn, denimo v Radgoni (1566), Lendavi (1835) in Murski Soboti (1842).

Institucionalni razvoj se je močno okrepil v 19. in 20. stoletju z ustanovitvijo Botaničnega vrta Ljubljana (1810) in kasneje vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu (1976), ki je postal osrednji nacionalni center za raziskave in gojenje teh rastlin. Danes Slovenija uspešno povezuje tradicionalno znanje z moderno znanostjo in gospodarstvom. Zdravilne in aromatične rastline so prepoznane kot pomemben del zelene bioekonomije, kot razvojna priložnost za trajnostni turizem ter vir visoko cenjenih izdelkov, kot so eterična olja, hidrolati in prehranska dopolnila.

Slovenski LIFE in drugi projekti, ki prispevajo k MAPs in njihovim habitatom

  • LIFE for Seeds– Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov z vzpostavitvijo semenske banke in in‑situ obnovo travnikov (tudi suhih travnikov z orhidejami). Projekt shranjuje 12.000 vzorcev semen vsaj 300 vrst ter obnavlja 74 ha travnikov na območjih Natura 2000 (npr. Goričko, Julijske Alpe, Ljubljansko barje). Travniki so namreč ključni habitati za številne aromatične in zdravilne rastline.
  • LIFE‑IP NATURA.SI – integrirani projekt za okrepljeno upravljanje Natura 2000 v Sloveniji. Na treh pilotnih območjih (Štajerska, Istra, Kamniško‑Savinjske Alpe) partnerji izvajajo konkretne akcije: preprečevanje zaraščanja, odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, izboljšanje stanja vodnih teles, vzpostavitev travne ruše z lokalnim semenom (npr. pobiranje semen trav v Slovenski Istri) – kar neposredno podpira habitate zdravilnih in aromatičnih rastline  ter njihovo  trajnostno nabiranje.
  • LIFE to Grasslands– projekt obnove in trajnostnega upravljanja travišč na območjih Natura 2000 (Haloze, Gorjanci, Pohorje, Kum), z uvedbo košnje/paše, nakupom zemljišč in obnovo travniških sadovnjakov; izboljšuje pogoje za številne zeliščne/dišavne (aromatične) vrste.
  • ZaKras2 – kohezijski projekt za izboljšanje in obnovo Natura 2000 vrst in habitatnih tipov s poudarkom na vzhodnih submediteranskih suhih traviščih na Krasu, kjer se bo s čiščenjem in primerno pašo izboljšalo stanje 180 ha zaraščenih zemljišč.
  • ŽivoLjuB – kohezijski projekt za izboljšanje in obnovo Natura 2000 vrst in habitatnih tipov, ki se osredotoča na travniki s prevladujočo stožko in nižinske ekstenzivno gojene travnike, kjer se bo tudi odstranjevalo lesno zarast, se prilagodilo košnjo, opuščalo gnojenje zemljišč in odstranjevalo invazivne tujerodne vrste.

 LIFE projekti obnove travnikov, kraških in gorskih habitatov so ključni za ohranjanje življenjskega prostora za aromatične in zdravilne rastline (npr. žajbelj, šentjanževka, ranjak, materina dušica, plahtica, svišči).

Most med naravo in družbo

Letošnji Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst nas vabi, da zdravilne in aromatične rastline prepoznamo kot most med naravo in družbo: so vir tradicionalnega znanja in kulturne dediščine, ekosistemskih storitev ter ponekod po svetu tudi vir preživetja. V Sloveniji imamo znanje, mreže in projekte, da to bogastvo ohranimo in trajnostno razvijemo — od travnikov Nature 2000 in semenskih bank do usposobljenih pridelovalcev in nabiralcev. Na nas je, da partnerstva utrdimo in z zakonito, sledljivo in trajnostno rabo zagotovimo, da bodo zdravilne in aromatične rastline tudi v prihodnje del naše krajine ter tradicije. 

Viri in dodatne povezave

Nacionalni načrt za obnovo narave

Ministrstvo za naravne vire in prostor pripravlja ključni dokument za izvajanje Uredbe o obnovi narave Evropske unije.

Sodelujte pri pripravi

Na vrh strani