Miki Muster – slovenski Walt Disney in njegov animirani film Tovarna motornih koles Tomos

Lansko leto smo obeležili 100. obletnico rojstva pionirja slovenskega stripa, ilustratorja Mikija Mustra. S svojimi zgodbami, slikanicami in risanimi filmi je zaznamoval slovensko in evropsko ilustracijo ter animacijo. Njegova dela, od stripov do reklamnih filmov, so pomemben del slovenske kulturne dediščine.

Miki (Nikolaj) Muster se je rodil 22. novembra 1925 v Murski Soboti. Zgodnje otroštvo je preživel v Krmelju na Dolenjskem, kjer je končal prvi razred osnovne šole, nadaljeval pa jo je v Ljubljani. Po končani gimnaziji v Murski Soboti se je vpisal na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani in leta 1953 diplomiral iz kiparstva. S svojim osnovnim poklicem se je ukvarjal le kratek čas, zares uveljavil se je šele kot risar in karikaturist. Od leta 1952 do leta 1973 je bil zaposlen kot novinar Slovenskega poročevalca v časopisnem podjetju Tedenska tribuna. Slikanice, ki jih je Miki Muster zrisal po prirejenih zgodbah svetovnih avtorjev, delno tudi po izvirnih zgodbah slovenskih pisateljev, so izhajale približno deset let kot podlistek v dnevnem časopisu Slovenski poročevalec od leta 1955 dalje. V tem obdobju je ustvarjal tudi stripovske zgodbe.

Prvi lik, ki ga je Miki Muster obudil v življenje, je gotovo Zvitorepec. Prve Zvitorepčeve prigode so bile objavljene leta 1952 v prvem povojnem ilustriranem slovenskem tedniku Poletove podobe in povesti. Mustru se je priložnost ponudila, ker pri tedniku niso pravočasno prejeli Disneyjevega stripa iz Združenih držav Amerike, zato so mu naročili, naj ustvari »disneyjevski« strip s domačim junakom. Dogodivščine Zvitorepca je risal in pisal neprekinjeno polnih enaindvajset let. Obenem se je Muster ukvarjal tudi z animiranim filmom.

V začetku šestdesetih let so nastale prve tri animirane mojstrovine, ki jih hrani tudi Arhiv Republike Slovenije: Puščica (1960), Kurir Nejček (1961) in Zimska zgodba (1962). Filmi so nastali v produkciji Viba filma, režiral jih je Miki Muster sam. Puščica je prvi slovenski risani film: liki in topla barvna ozadja so poenostavljeni, animacija je posledično minimalistična. Kurir Nejček se že odlikuje z bogatejšo animacijo, realistična risba in barve se odlično dopolnjujejo, pripovedni tok je z daljšimi kadri bolj natančno odmerjen. Istemu slogu je Muster sledil tudi v Zimski zgodbi.

Leta 1973 je Mustra pot vodila v Zvezno republiko Nemčijo, kjer je postal animator risanih serij pri Bavaria filmu v Münchnu. Sredi sedemdesetih je začel sodelovati z argentinskim karikaturistom Guillermom Mordillom, ki je Mustru po uspešno opravljeni avdiciji zaupal ekskluzivno licenco za animiranje njegovih likov. Tako je nastal Mordillo (1976−1981), serija štiristotih enominutnih ali krajših risanih filmov v skupni dolžini 300 minut, ki je po vsem svetu dosegla izreden uspeh. A čeprav Mustrovo ime v špici posameznih epizod ni navedeno, je Mustrova avtorska vloga jasna. Bil je soavtor scenarijev in izključni avtor animacije, kopiranja in slikanja ozadij, drugim sodelavcem je bilo prepuščeno le koloriranje in snemanje. V Nemčiji je kot ustvarjalec sodeloval tudi pri seriji animiranih filmov o pustolovščinah nemškega Sherlock Holmesa Nick Knatterton (1977) in seriji Oma, bitte kommen (1977−1978).

Najboljši in najplodovitejši slovenski avtor stripov in animiranih filmov Miki Muster za svoje delo v začetnem obdobju ni prejel veliko nagrad. Leta 1978 je jugoslovansko združenje Klub devete umetnosti ustanovilo nagrado Andrija Maurović za dosežke na področju stripa. Prvi jo je za življenjsko delo prejel Miki Muster. Leta 2000 mu je Akademija Viktor podelila Viktorja za življenjsko delo, Mestna občina Murska Sobota ga je leta 2001 proglasila za častnega občana, Mestna občina Ljubljana se mu je leta 2003 oddolžila s priznanjem mesta Ljubljane. Predsednik države Borut Pahor mu je leta 2014 podelil srebrni red za zasluge za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa. Novinarski stanovski kolegi so mu istega leta podelili častno priznanje Boruta Meška za njegov življenjski opus in likovno ustvarjanje na področju politične karikature. Leta 2015 je prejel še Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Miki Muster je svoja zadnja leta preživel v domu starejših Notranje Gorice, kjer je 7. maja 2018 v 92. letu starosti umrl.

V zgodovini slovenskega animiranega filma predstavljajo posebno poglavje izdelki za ekonomsko-propagandne namene. Reklamni filmi Mikija Mustra niso bili načrtno arhivirani, zato podatkov o številu ustvarjenih reklamnih filmov ni mogoče v celoti preveriti. Muster je poskrbel za svojevrstno revolucijo v jugoslovanskem oglaševanju. V letih 1967−1990 je podpisal okoli 380 reklamnih spotov, ki so v jugoslovanskem oglaševanju postavljali visoke standarde. Med televizijskimi risanimi reklamnimi filmi, ki se jih marsikdo spominja še danes, so na primer znameniti »cikcak« zajčki, reklame za Šumijeve bonbone »visoki C«, izdelke podjetja Jelovica in drugi spoti, ki so jih na RTV Ljubljana predvajali vsak večer v sklopu propagandnih sporočil pred poročili.

V Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu Republike Slovenije smo v sodelovanju z Muzeji in galerijami mesta Ljubljane v procesu pridobivanja nekaterih animiranih reklamnih filmov, ki jih je Muster naredil za podjetja Krka, Peko, Ilirija, Mercator, Tervol, idr. V Zbirki filmov (SI AS 1086) hranimo sedem Mustrovih animiranih filmov. Kot arhivalijo meseca tokrat ponujamo animirani reklamni film za tovarno Tomos iz leta 1958. Dvominutni film je posnet na 35-mm filmskem traku, predstavlja pa prednost uporabe Tomosovih mopedov po Sloveniji in po drugih delih sveta, v Afriki, Aziji in latinski Ameriki. 

Primož Frajle