Začenjamo projekt, ki bo povezal slovenske kmete in javne zavode v enotno prehransko verigo

Krizne razmere v mednarodnem okolju so že večkrat pokazale, da se lahko uvozne poti hitro prekinejo. Poleg tega je lokalna pridelava razdrobljena, pridelovalci in predelovalci pa težko zagotavljajo enotne standarde, zadostne količine in dolgoročno načrtovanje. Administrativne obremenitve in zapleteni postopki javnega naročanja procese dodatno otežujejo.

Na drugi strani javni zavodi – vrtci, šole, bolnišnice, domovi za starejše in Slovenska vojska – letno pripravijo več kot 219 milijonov obrokov v vrednosti več kot 415 milijonov evrov. Kljub jasnim ciljem glede lokalnih in ekoloških živil ostaja delež lokalnih sestavin nizek. Zavodi si želijo več lokalne hrane, vendar razdrobljena ponudba, pomanjkanje organizacije in logistična nepovezanost otežujejo dostop do nje. Tako imamo na eni strani kmete, ki svojih pridelkov ne morejo prodati, in na drugi zavode, ki ne morejo kupiti toliko lokalne hrane, kot bi želeli.

Za reševanje teh izzivov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja vzpostavitev modela regijskih prehranskih verig, ki bo povezal pridelovalce, predelovalce, logistične izvajalce in javne zavode v enovit, pregleden in učinkovit sistem. Gre za celovit pristop, ki temelji na lokalni pridelavi, predelavi, skladiščenju in distribuciji hrane, z jasnim ciljem zagotoviti kakovostno, zdravo in dostopno hrano prebivalcem, še posebej otrokom, bolnikom in starejšim. S tem pristopom Slovenija krepi lokalno gospodarstvo, povečuje prehransko oskrbo, oživlja podeželje, zmanjšuje ogljični odtis in postavlja temelje dolgoročni prehranski varnosti in trajnosti.

Osrednji element novega sistema bo nacionalna digitalna platforma, ki bo omogočala natančno planiranje pridelave, optimizacijo logistike, preglednost cen, sledljivost celotne verige »od vil do vilic« in učinkovitejše upravljanje z zalogami. Podatkovno voden sistem bo zmanjšal presežke hrane, povečal izkoriščenost lokalne pridelave ter zagotovil stabilnejše in preglednejše prehranske tokove.

V sodelovanju z Ministrstvom za obrambo in Slovensko vojsko poteka tudi priprava pilotnega projekta, ki bo omogočil preizkus celotnega modela v realnih pogojih enega največjih javnih porabnikov hrane v državi. Pilotni projekt bo preveril delovanje digitalne platforme, logističnih tokov, pravnih okvirov in regijskih vozlišč. Postopoma se bo model prenesel  v vrtce, šole, bolnišnice in domove za starejše, kar predstavlja razširitev po celotni državi.

Končni cilj je bistveno povečati samooskrbo in zmanjšati ranljivost. To vključuje vsaj 30-odstotni delež lokalnega odkupa v javnih zavodih, več lokalnega sadja in zelenjave, nižje logistične stroške, manj zavržene hrane, večjo sledljivost živil ter širše vključevanje kmetov, zadrug in predelovalcev. Vzpostavitev prehranskih verig bo omogočila ohranitev kmetijskih površin, dvig kakovosti prehrane v javnih zavodih, skrajšanje nabavnih in transportnih poti ter zmanjševanje odvisnosti od tujih trgov. Obenem bo spodbudila vlaganja v razvoj kmetijstva, uvajanje novih tehnologij, krepitev podeželja in povečanje učinkovitosti javnega naročanja.

Vzpostavitev centralnega nacionalnega sistema prehranskih verig pomeni pomemben razvojni premik za slovensko kmetijstvo in celotno prehransko verigo. Digitalizacija, boljše načrtovanje, stabilizacija ponudbe in povpraševanja ter sodobni organizacijski modeli bodo ustvarili bolj pregledno, konkurenčno in trajnostno okolje. S tem bo Slovenija okrepila prehransko varnost, zagotovila večjo družbeno korist in postavila temelje za dolgoročno odpornost.

Ministrica Mateja Čalušić: »Projekt regijskih prehranskih verig je trenutek, ko Slovenija končno postavlja svojo prehransko varnost na prvo mesto. Verjamem, da nas ta projekt vodi k skupnemu cilju – ne glede na politično barvo ali kakršno koli pripadnost. Vsi si želimo okrepiti regijske prehranske verige, vsi si želimo dobro in kakovostno hrano, in prav je, da smo danes lahko prisluhnili izkušnjam, ki so se nabirale desetletja. Z regijsko prehransko verigo smo si pravzaprav nastavili ogledalo: pokazali smo, kje so anomalije sistema, kje verige ne delujejo in kje so tveganja za prehransko varnost. Če država nastopa kot zgled in ambasador takšnega pristopa, sem prepričana, da ji bodo sledili vsi deležniki. S tem lahko konkretno pomagamo terenu, kjer se posamezniki pogosto zelo trudijo, a za resne premike potrebujejo tudi resno podporo države.

Minister Borut Sajovic je povedal: »Smo, kar jemo – in jemo to, kar skupaj pridelamo; zato so kratke prehranske verige naša skupna odgovornost in priložnost za prihodnost,« in posebej poudaril: »Od zemlje do krožnika naj bo pot kratka, zaupanje pa dolgo – to je temelj varne in povezane družbe.«

Na okrogli mizi, ki je potekala v drugem delu današnjega dogodka, so projekt ovrednotili državna sekretarka Maša Žagar, agrarni ekonomist prof. dr. Aleš Kuhar, predstavnica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Anita Jakuš in župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec.

Državna sekretarka Maša Žagar je poudarila: »Z vzpostavitvijo regijskih prehranskih verig smo dokazali, da je prehrana strateška dobrina. Ugotovili smo, da verige ne funkcionirajo in da so zelo razpršene, zdaj pa smo na prelomni točki, ko se tega ne le zavedamo, ampak smo se tudi zavezali, da je treba verige povezati tako, da imamo vsi državljani nekaj od tega.«

Anita Jakuš, predstavnica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, je poudarila, da je projekt regijske prehranske verige zelo spodbuden: »Na eni strani prinaša politično zavezo, na drugi pa spodbudo za vključevanje pridelovalcev in predelovalcev v konkretne prehranske verige. V Sloveniji imamo trenutno zelo malo trdnih verig – učinkovito delujeta predvsem perutninarska in mlečna veriga, medtem ko so ostale šibkejše in nepovezane. Takšen projekt lahko okrepi zavedanje pri pridelovalcih, da se splača proizvajati sodobno in konkurenčno. Posodobil bo slovensko pridelavo in predelavo, če bodo pridelovalci prepoznali interes in možnost, da svoje proizvode kakovostno predelajo ter prodajo z višjo dodano vrednostjo. A to seveda ne gre čez noč. Potrebne bodo velike investicije v posodobitve kmetij, predelovalnih obratov in tudi pomembni premiki v trgovini.«

Mestna občina Kranj je primer dobre prakse centralnega javnega naročanja. Župan Matjaž Rakovec: »Če pogledamo širše, na raven celotne Slovenije, in nato ožje — na primer Mestne občine Kranj — lahko rečemo, da smo dosegli pomemben napredek. Povezali smo javne zavode, in to ne samo znotraj Kranja oziroma mestne občine, temveč tudi zunaj nje, kar nas resnično veseli in na kar smo zelo ponosni. Še posebej pomembno je, da se tudi drugi zavedajo, kako ključna je povezava med javnimi zavodi in pridelovalci hrane. Izzivov je bilo veliko, vendar smo jih uspešno reševali in nadgrajevali sistem. Ustvarili smo lastno digitalno platformo, ki danes omogoča učinkovito povezovanje. Zdi se mi, da stvari trenutno na lokalni ravni dobro delujejo, medtem ko na širši ravni še nimamo enakega učinka — čeprav bi ga nujno morali doseči.«

Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je spomnil, da se o potrebi po vzpostavitvi verige govori že leta in pozdravil konkretne korake: »Najbolj me navdušuje to, da je bila dana jasna politična zaveza. Ne gre za neki nov cilj ali novo obljubo — takšnih smo že imeli veliko — vendar upam, da bo tokrat ta zaveza res obveljala. Želim si, da bomo čez pet ali več let o tem projektu govorili kot o zgodbi o uspehu.«

Prvič je bila javno predstavljena tudi aplikacija »Tako blizu«, ki na enem mestu združuje ponudbo slovenskih kmetij in živilsko-predelovalne industrije ter spodbuja zavestno izbiro živil s preverjenim poreklom, kakovostjo in sledljivostjo. Poseben poudarek namenja nacionalnim in evropskim shemam kakovosti ter oznakam, ki potrošnikom zagotavljajo dodatno zaupanje. S pomočjo interaktivnega zemljevida in pametnih filtrov lahko uporabniki hitro poiščejo živila, kmetije in celotno ponudbo v svoji bližini. Strateška moč projekta je v njegovi umeščenosti v nacionalni prehranski sistem znotraj regijskih prehranskih verig. Aplikacija bo uporabnikom predvidoma na voljo že spomladi.