Prostor za razvoj: učinkovitejše načrtovanje in upravljanje prostora

Več sprememb sočasno – hitrejši razvoj občin

• Spremembe omogočajo županom, da hkrati vodijo več postopkov dopolnitev občinskih prostorskih načrtov (OPN), ki se nato sprejemajo v ustreznem zaporedju.
• Občine lahko istočasno vodijo tudi več postopkov ciljnih sprememb OPN, zlasti kadar gre za projekte gospodarske javne infrastrukture (npr. vodovod, ceste) ali družbene infrastrukture (npr. šole, vrtci), ki neposredno vplivajo na kakovost življenja ljudi.

S tem se tudi bistveno povečuje odzivnost občin ter omogoča pravočasna priprava in realizacija evropskih projektov.     

Ciljne spremembe OPN postajajo učinkovit in operativen instrument prostorskega razvoja.

• Površinski kriterij za spremembo izvedbene regulacije se zvišuje na 10.000 m².
• OPN se lahko spreminja po posameznih delih oziroma območjih, kadar je to potrebno, brez vsakokratnega odpiranja celotnega krovnega dokumenta.
• Postopki ciljnih sprememb se lahko zaključijo v roku od 3 do 12 mesecev, kar občinam omogoča večjo predvidljivost in operativnost.
• V Sloveniji mora OPN še sprejeti le približno 15 občin, zato spremembe predstavljajo pomembno podporo zaključevanju prostorskih procesov na lokalni ravni.

Razširjajo se možnosti za izvedbo lokacijskih preveritev

• Z lokacijsko preveritvijo bo mogoče pod določenimi in nadzorovanimi pogoji prilagoditi posamezne novogradnje ali prenove znotraj stavbnih zemljišč, vključno s posegi v območjih OPPN.
• S tem se omogočajo utemeljena individualna odstopanja od splošnih pravil prostorskih aktov, ob hkratnem ohranjanju strokovnega nadzora in varstva javnega interesa.

Jasnejša pravila pri urejanju gradbenih parcel

Geodeti lahko parcelirajo samo v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti. Zakon tako določa, katera pravila morajo geodetske organizacije upoštevati pri katastrskih postopkih spreminjanja parcelnih meja – zlasti glede velikosti in oblike gradbenih parcel, kot jih določajo veljavni prostorski akti.

Vrnitev k lokacijskemu urbanizmu je eden ključnih pogojev za strokovno in premišljeno prostorsko načrtovanje ter projektiranje. Rešitve morajo temeljiti na poznavanju naravnih danosti prostora ter biti odporne na naravne nesreče in podnebne spremembe.Gre za korak k poenostavitvi postopkov in hkrati k celovitemu, nujno potrebnemu sistematičnemu »resetiranju« praks, ki so se po letu 2020 dodatno zapletle in administrativno obremenile.
– minister Jože Novak 

Krepitev pravic lastnikov 

Uvedena je možnost pritožbe zoper sklep o uvedbi postopka razlastitve. S tem se sledi stališču Vrhovnega sodišča, da tak sklep predstavlja upravni akt, ki posega v pravni položaj lastnika nepremičnine. Nova ureditev preprečuje nepopravljive posledice ter krepi pravno varnost in predvidljivost postopkov.

Pravičnejša odmera komunalnega prispevka

• Jasneje se ureja tudi odmera komunalnega prispevka. Pri pomožnih objektih, ki so stavbe, površina gradbene parcele ne bo več merilo za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, saj je bil ta že plačan ob gradnji glavnega objekta. 
• Za enostavne stavbe se komunalni prispevek že po veljavnem zakonu ne odmerja.
• Rok, v katerem lahko občina odmeri komunalni prispevek zaradi izboljšanja komunalne opremljenosti, se podaljšuje na štiri leta, kar občinam omogoča bolj realno načrtovanje in izvajanje investicij v komunalno infrastrukturo.

Ministrstvo nadaljuje izboljševanje prostorske zakonodaje. Namen je zagotoviti večjo učinkovitost postopkov, večjo fleksibilnost za občine ter hkrati jasno določena pravila in okrepljeno varstvo pravic posameznikov. 

Besedilo dostopno na: 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3D)