Ključna dosežka mandata 2022–2026 sta stabilizacija razmer in dolgoročne sistemske spremembe

»Naša ključna dva cilja sta bila stabilizirati državo in izpeljati ključne spremembe v najpomembnejših sistemih. Te spremembe nam dajejo osnovo za to, da gremo naprej, pogumno in ambiciozno,« je ob predstavitvi rezultatov dela vlade dr. Roberta Goloba v mandatu 2022-2026 poudaril podpredsednik vlade, minister Matej Arčon.

Koalicijski dogovor je temeljil na petih jasnih prioritetah: zdravje, skupnost, medgeneracijsko zavezništvo, znanje in zeleni preboj. Na vseh teh področjih je vlada dr. Roberta Goloba izvedla konkretne ukrepe, ki prinašajo merljive rezultate.

Ukrepi vlade na področju zdravja, kjer so bile spremembe najnujnejše in najbolj zahtevne, so prenovljena zakonodaja, rekordne investicije v zdravstveno infrastrukturo v višini skoraj 800 milijonov evrov, posodobljeni standardi in izvajanje digitalizacije. Rezultat teh ukrepov so med drugim stabilizacija javnega zdravstvenega sistema, okrepljena javna mreža in bolj jasno ločeni javna in zasebna zdravstvena dejavnost. V javni sistem smo pridobili skoraj 300 dodatnih zdravnikov in zobozdravnikov. Povečali smo učinkovitost in dostopnost zdravstvenega sistema ter njegovo kakovost.

Državotvorna področja delovanja države smo okrepili in utrdili. Vladavina prava je bila rdeča nit našega delovanja, tako sem med drugim uresničili številne odločbe Ustavnega sodišča, ostale spremembe pa smo uvajali v dialogu s civilno družbo in strokovno javnostjo. Izpostavimo lahko na primer preobrazbo javnega sektorja vključno s plačno reformo.

Slovenija se je tako na številnih mednarodnih lestvicah v mandatu te vlade močno povzpela: na lestvici svobode medijev smo od leta 2022 napredovali za 21 mest, izboljšali smo indeks zaznave korupcije za dve točki, na lestvici zagotovljenih političnih pravic in civilnih svoboščin pa smo skupno oceno izboljšali za šest točk.

Izboljšan ugled in mednarodna kredibilnost Slovenije je izkazana z visoko podporo kandidaturi Slovenija za nestalno članico Varnostnega sveta OZN.

Okrepili pa nismo le vladavine prava in demokratičnih vrednot, ob ukrepih za blažitev posledic draginje, sanaciji škode po katastrofalnih poplavah avgusta 2023, dvigu minimalne plače in socialnih transferjev, nam je uspelo ohraniti stabilne javne finance ter izboljšati bonitetne ocene. Delno tudi zaradi izjemne uspešnosti pri pridobivanju in porabi evropskih sredstev pomoči in sredstev za razvoj.

Na tretjem prednostnem področju, medgeneracijskem zavezništvu, smo uspešno izvedli pokojninsko reformo, ki zagotavlja dolgoročno stabilnost pokojninskega in invalidskega sistema ob upoštevanju demografskih trendov. Sistemsko in celovito smo začeli izvajati dolgotrajno oskrbo in dali stanovanjski politiki dolgoročno finančno podlago: ena milijarda evrov za javna najemna stanovanja v naslednjih desetih letih.

Velik poudarek smo dali tudi prenovi izobraževanja in podpori znanosti in športu. Posodobili smo izobraževalne programe od vrtcev do srednjih šol oziroma kar 250 kurikularnih dokumentov. Sredstva za znanost smo podvojili in jih usmerili v dolgoročno stabilnost sistema. Slovenija je postala polnopravna članica CERN – ene najuglednejših znanstvenih institucij na svetu. Investicije v športno infrastrukturo po vsej državi pa so v tem mandatu rekordne.

Delo vlade na področju zelenega preboja je bilo enako intenzivno kot na ostalih štirih prednostnih področjih. V tem mandatu smo sprejeli prvi sistemski podnebni zakon, pospešili smo vlaganja v obnovljive vire energije in trajnostno mobilnost in za to zagotovili več kot 881 milijonov evrov. Zavedamo se, da zeleni prehod ni izbira, ampak nujnost in Slovenija jo uresničuje.