UN-GGIM delavnica o integraciji geoprostorskih in statističnih podatkov za trajnostni razvoj
Na Dunaju je v času od 11. do 13. februarja 2026 v prostorih Združenih narodov - UN City potekala delavnica z naslovom Integracija geoprostorskih in statističnih podatkov za trajnostni razvoj (angleško »Geospatial information management arrangements and the wider integrated data ecosystem in Europe and neighboring regions« (stran v angleščini)). Namen delavnice, ki jo je organiziral Odbor strokovnjakov za globalno upravljanje geoprostorskih informacij (angleško United Nations Committee of Experts on Global Geospatial Information Management - UN-GGIM (stran v angleščini)) ob finančni podpori Statističnega urada Evropske unije - Eurostata, je bil deliti znanje in izkušnje držav pri napredovanju izvajanja geoprostorskih in statističnih okvirov v Evropi, s poudarkom na Vzhodni Evropi in sosednjih regijah ter razumeti priložnosti in izzive pri razvoju integriranega in inovativnega podatkovnega ekosistema za reševanje nacionalnih prioritet in prispevanje k ciljem trajnostnega razvoja.
V nadaljevanju delavnice je ga. Aarti Hola Maini direktorica Urada Združenih narodov za zadeve vesoljskega prostora (angleško United Nations Office for Outer Space Affairs) spregovorila o pomenu podatkov in daljinskega zaznavanja na svetovno ekonomijo in zagotavljanje varnosti in odpornosti celotnega sveta. V okviru Agende 2030 za trajnostni razvoj (angleško 2030 Agenda for sustainable development (stran v angleščini)) ter Pakta za prihodnost (angleško Pact for the Future (stran v angleščini)), in Zaveze iz Seville (angleško Sevilla Commitment (stran v angleščini)), je bila prepoznana in spodbujana vloga ter uporaba geoprostorskih informacij, opazovanja Zemlje, daljinskega zaznavanja in statističnih podatkov, kot tudi širokega spektra podatkov za obravnavo nacionalnih prioritet in merjenje napredka pri trajnostnem razvoju.
Vodja enote za regionalne statistike in geografske informacije pri EUROSTATu ga. Marta Nagy-Rothengass, je v svojem predavanju izpostavila pomen povezovanja geoprostorskih in statističnih podatkov in informaciji, saj so to temeljne komponente nacionalnih digitalnih javnih infrastruktur, saj skupaj zagotavljajo ključne podatke in lokacijsko inteligenco za oblikovanje politik, zagotavljanje storitev ter spremljanje sprememb in napredka v različnih sektorjih. V današnjem podatkovno usmerjenem svetu so podatki gorivo naše družbe.
Sledile so razprave in predstavitve konkretnih izkušenj iz posameznih držav, med katerimi je bila tudi predstavitev Slovenije, ki sta jo imela skupaj generalna direktorica statističnega urada Republike Slovenije ga. Apolonija Oblak Flander in generalni direktor Geodetske uprave Republike Slovenije g. Tomaž Petek. V predstavitvi so bili predstavljeni konkretni rezultati pri uresničevanju strateških usmeritev iz Integriranega okvirja Združenih narodov za upravljanje geoprostorskih informacij (angleško United Nations Integrated Geospatial Information Framework - UN-IGIF) in Globalni statistično-geoprostorski okvir (angleško Global Statistical Geospatial Framework - GSGF) v Sloveniji, kot tudi dolgoletno dobro sodelovanje med obema institucijama, ki v Sloveniji zagotavljata geoprostorske in statistične podatke in storitve v povezavi z njimi.
V ostalih predstavitvah ki so sledile, je bilo izpostavljeno da so integrirane geoprostorske in statistične informacije ključni dejavniki gospodarske rasti, nacionalne varnosti, trajnostnega upravljanja okolja in družbene blaginje. Integracija geoprostorskih informacij in statističnih podatkov zagotavlja širši in celovitejši nacionalni podatkovni ekosistem in njegovo digitalno valuto. Integracija podatkov spodbuja primerljivost znotraj in med državami ter je bistvena za merjenje, spremljanje in poročanje o napredku pri ciljih trajnostnega razvoja.
V zadnjem desetletju je Odbor strokovnjakov Združenih narodov za globalno upravljanje geoprostorskih informacij (UN-GGIM) razvil okvire, strategije in smernice, kot sta Okvir za integrirane geoprostorske informacije Združenih narodov (UN-IGIF) in, skupaj s Statistično komisijo, Globalni statistični geoprostorski okvir (GSGF), z namenom, da bi državam pomagal modernizirati in integrirati nacionalne geoprostorske informacije in nacionalne statistične informacije za nacionalne prioritete in globalne agende.