Na konferenci Stičišča za oblikovanje politik o inovativnih pristopih oblikovanja javnih politik

Udeleženci so v razpravah in delavniškem delu osvetlili, zakaj obstoječi, silosni načini delovanja javne uprave ne zadoščajo več za soočanje z družbenimi izzivi ter kako lahko inovativni, participativni in na podatkih temelječi pristopi prispevajo k oblikovanju kakovostnejših in bolj izvedljivih politik.

Uvodna razprava o preobrazbi javnega sektorja

V uvodnem delu konference, ki ga je moderirala Nika Močnik, so sodelovali minister za javno upravo mag. Franc Props, generalna direktorica Direktorata za kakovost na Ministrstvu za javno upravo Eva Treven in Nina Langerholc Čebokli iz organizacije Demos Helsinki. Razprava je bila osredotočena na preobrazbo javnega sektorja in krepitev inovacijske zmogljivosti kot ključnega pogoja za učinkovito delovanje države v razmerah nenehnih kriz.

Minister za javno upravo mag. Franc Props je v uvodnem pogovoru poudaril, da se javni sektor danes sooča z izzivi, ki jih ni več mogoče reševati zgolj z orodji in miselnostjo preteklih desetletij. »Živimo v času večplastnih izzivov, zato je povečanje inovacijske zmogljivosti državne uprave nujno. Pristope, kot je Stičišče za oblikovanje politik, potrebujemo zato, da inoviranje postopoma premaknemo v jedro delovanja javne uprave ter zmanjšamo razkorak med namerami politik in njihovim izvajanjem,« je med drugim poudaril minister.

Generalna direktorica Direktorata za kakovost Eva Treven je izpostavila, da SOP predstavlja nadgradnjo že obstoječih praks in pomemben sistemski korak k drugačnemu načinu oblikovanja politik. »S Stičiščem za oblikovanje politik ustvarjamo okolje, v katerem lahko nosilci izzivov skupaj z različnimi deležniki razširijo razumevanje problema, sooblikujejo rešitve in jih pred uvedbo tudi prototipirajo ter testirajo. Prav to zmanjšuje tveganja, izboljšuje kakovost politik in prispeva k večjemu zaupanju v delo javne uprave,« je poudarila.

Nina Langerholc Čebokli je ob tem izpostavila, da inovativnost v javnem sektorju dobiva vse večjo težo in pomen kot ključna zmogljivost javne uprave pri reševanju najbolj kompleksnih izzivov naše družbe in sveta. »Iz obrobja sistemov, kjer so inovacije pogosto živele svoje življenje in se velikokrat ustavile na ravni pilotov ter kreativnih idej, se postopoma seli v jedro delovanja ter ustvarja vrednost skozi temeljne procese in odgovornosti javne uprave. Med njimi je seveda tudi priprava politik. Stičišče za oblikovanje politik je nov pomemben ukrep z izjemnim potencialom za krepitev slovenske državne uprave, ki jo lahko ob ustrezni podpori postavi ob bok najnaprednejšim državam.«

Zakonodaja za ljudi, planet in prihodnost

V nadaljevanju konference je bila okrogla miza »Zakonodaja za ljudi, planet in prihodnost – kako jo soustvarjati?«, ki jo je moderiral dr. Til Rozman, vodja sektorja na Ministrstvu za javno upravo. V razpravi so sodelovali Goran Forbici, direktor CNVOS, Barbara Dremelj Ribič, namestnica generalne direktorice Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), dr. Urška Štremfel s Pedagoškega inštituta, Slavko Patekar, sekretar na Ministrstvu za javno upravo, ter Andrej Gnezda, generalni direktor Direktorata za podnebne politike na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Razprava je bila usmerjena v vprašanje, kako zakonodajo oblikovati na način, ki bo bolj vključujoč, trajnosten in dolgoročno naravnan.

Pravnik Slavko Patekar je na konferenci izpostavil preteklo in bodočo vlogo Ministrstva za javno upravo s področja boljše zakonodaje in odprave administrativnih ovir. Njegovo temeljno poslanstvo so namreč poenostavitve in razbremenitve postopkov za prebivalstvo ter podjetja. Med takšne projekte denimo sodita Stop birokraciji in e-Predpisi. Medtem ko je namestnica generalne direktorice SURSA Dermelj Ribič poudarila, da soustvarjanje politik ne more biti učinkovito brez skupne in zanesljive podatkovne osnove in prav tu je vloga statističnega urada kot skrbnika uradne statistike nepogrešljiva. »Podatki povezujejo različne perspektive deležnikov in omogočajo, da se zakonodaja naslanja na dejstva, ne na predpostavke. Zgodnja vključitev statističnega urada je ključna tudi zato, da se sistemi evidenc in s tem zbiranja podatkov oblikujejo po načelu ›enkrat oddano‹ (samo enkrat oddano – uporabljeno za več različnih namenov).«

Pri oblikovanju zakonodaje je pomembno, da so slišani tudi mladi. Dr. Urška Štremfel s Pedagoškega inštituta je izpostavila, da je aktivno udejstvovanje mladih v (javno)političnih procesih kompleksen proces, ki se začne že zelo zgodaj. »Mlade lahko pri tem podpremo pri petih pozitivnih kazalnikih njihovega razvoja, kot so znanje, samozavest, občutek sprejetosti in cenjenosti, moralne vrednote in sočutje. Pri tem so pomembne tudi razprave o družbenih in političnih vprašanjih v družinskem okolju, odprtost razprav v razredu in možnosti vplivanja na odločitve v šoli. S prihodnjim (javno)političnim udejstvovanjem mladih je pomembno povezano tudi njihovo zaupanje v politične institucije.«

»Policy lab« kot način inoviranja v javni upravi

Popoldanski del konference je bil posvečen laboratoriju politik (angleško Policy lab) kot načinu inoviranja v javni upravi. Okroglo mizo »Stičišče za oblikovanje politik MJU« je moderirala Irenca Stanjko Meršol, sekretarka na Ministrstvu za javno upravo. Sodelovali so Duša Marjetič, vodja sektorja na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Gregor Steklačič, vodja sektorja na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, Marko Funkl, župan Občine Hrastnik, Monika Tominšek, vodja službe v Mestni občini Celje ter dr. Katarina Groznik Zeiler, generalna direktorica Direktorata na Ministrstvu za naravne vire in prostor. Razprava je ponudila vpogled v konkretne izzive in priložnosti pri uporabi SOP v praksi na državni in lokalni ravni.

V tej luči je Monika Tominšek izpostavila, da na Mestni občini Celje verjamejo, da se resni premiki zgodijo, kadar znamo stopiti skupaj in si upamo delati drugače. »Zato vključevanje ljudi v načrtovanje projektov in snovanje storitev razumemo kot pravi način vodenja mesta. Na občini smo pobudniki izvedbe prve državljanske skupščine v Sloveniji, proces pa vse od začetka vodimo skupaj vsi ključni deležniki: občina, država in strokovnjaki z različnih organizacij. Naš cilj je zasnovati model, ki bo usklajen s podsistemi in uporaben tudi za druge občine, hkrati pa bo podpiral sprejemanje trajnostnih in vključujočih odločitev.«

Konferenca se je zaključila z delom v skupinah, kjer so udeleženci aktivno razmišljali o možnostih vključevanja Stičišča za oblikovanje politik v lastno delo in o premagovanju zadržkov pred inoviranjem ter eksperimentiranjem v javnem sektorju.

Dogodek je potrdil, da brez inovativnih pristopov in sodelovanja vseh relevantnih deležnikov ni mogoče oblikovati kakovostnih, trajnostno naravnanih in v praksi izvedljivih politik. Stičišče za oblikovanje politik se s tem utrjuje kot pomembna platforma za podporo javni upravi pri soočanju z izzivi prihodnosti.