Slovenija za podporo energetskemu sektorju Ukrajine prispevala pol milijona evrov
Od začetka ruske agresije na Ukrajino februarja 2022 je energetska infrastruktura med glavnimi tarčami napadov. V zadnjih mesecih je Rusija okrepila napade na energetske cilje v večjih mestih, kot so Kijev, Harkiv, Dnipro, Odesa in Herson. Ukrajina se sooča z najhujšo energetsko krizo od začetka vojne. Po oceni Evropske komisije z dne 23. januarja 2026 je več kot milijon ukrajinskih civilistov brez oskrbe z električno energijo, ogrevanja in vode v zimskih razmerah zelo nizkih temperatur. Polovica ukrajinske energetske infrastrukture je uničene ali poškodovane, ocenjena vrednost nujnih investicij za obnovo je ocenjena na 1 milijardo evrov. Nadaljnje uničenje energetske infrastrukture lahko povzroči resno humanitarno, migracijsko, gospodarsko in družbeno krizo.
Veleposlanik Ukrajine v Republiki Sloveniji Petro Bešta v pismu predsedniku vlade dr. Robertu Golobu in ministru za finance Klemnu Boštjančiču z dne 21. januarja 2026 opozarja na nevzdržnost razmer v ukrajinskem energetskem sektorju. Veleposlanik Bešta prosi, da Vlada Republike Slovenije razmisli o prispevku v Sklad za energetsko podporo Ukrajini. Prav tako sta visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas in evropski komisar za energijo in stanovanjsko politiko Dan Jorgensen zunanjim ministrom in ministrom za energijo držav članic EU 28. januarja 2026 naslovila pismo s pozivom za nujno pomoč Ukrajini, med drugim tudi preko prispevka v Sklad za energetsko podporo Ukrajini.
S prispevkom in pomočjo Ukrajini v kritičnih razmerah bo Slovenija znova potrdila solidarnost z Ukrajino. Od začetka ruske agresije na Ukrajino Slovenija Ukrajini prispeva sredstva v obliki humanitarne pomoči in razvojnih projektov. Slovenska pomoč Ukrajini, ki se šteje kot uradna razvojna pomoč (ODA), je do konca leta 2025 po preliminarnih podatkih znašala skoraj 61 mio evrov, v kar so vključeni tudi stroški oskrbe beguncev iz Ukrajine za prvih 12 mesecev. Z letom 2024 se je slovenska pomoč Ukrajini začela preusmerjati k obnovi in razvojnim projektom, z večjim vključevanjem slovenskih izvajalskih organizacij in prenašanjem slovenskega znanja ter izkušenj na ukrajinske partnerje.
V letu 2026 je za humanitarno pomoč s strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) ter Ministrstva za finance za Ukrajino namenjenih najmanj 7,2 milijona evrov (sredstva MZEZ znašajo 5,9 milijona evrov). Sredstva bodo namenjena prek slovenskih izvajalcev humanitarne pomoči (ITF – Ustanove za krepitev človekove varnosti, Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj, Centra za odličnost v financah, Centra za evropsko prihodnost in Slovenske karitas) ter mednarodnih humanitarnih organizacij (Svetovnega programa za hrano, Svetovne zdravstvene organizacije, Mednarodnega odbora Rdečega križa).
Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije
Vlada dala soglasje k predlogu amandmajev k predlogu novele Zakona o višjem strokovnem izobraževanju
Vlada je na dopisni seji dala soglasje k predlogu amandmajev k predlogu posodobljenega Zakona o višjem strokovnem izobraževanju, ki je trenutno v obravnavi v državnem zboru.
Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje