190. redna seja Vlade Republike Slovenije

Program ukrepov razvojnih spodbud na področju gospodarskega, okoljskega, družbenega in kulturnega razvoja ter razvoja človeških virov

Vlada je sprejela Program ukrepov razvojnih spodbud na področju gospodarskega, okoljskega, družbenega in kulturnega razvoja ter razvoja človeških virov.

Na podlagi 99. člena Zakona o odpravi posledic poplav in zemeljskih plazov (ZORZFS) je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR), v sodelovanju z vključenimi ministrstvi, pripravilo Program ukrepov razvojnih spodbud na področju gospodarskega, okoljskega, družbenega in kulturnega razvoja ter razvoja človeških virov, s ciljem spodbujanja regionalnega razvoja na upravičenih območjih. Program omogoča izvedbo razvojno naravnanih ukrepov, ki sledijo fazi po prvih interventnih po-poplavnih posegih in spodbujajo regionalni razvoj.

Občin z ugotovljeno škodo po poplavah iz leta 2023 je 171, vseh 171 občin je opredeljenih tudi kot upravičeno območje za sofinanciranje na podlagi programa. Program predvideva izvajanje osmih ukrepov oziroma projektov v skupni ocenjeni vrednosti 134.950.000 evrov. Vir financiranja je proračunski sklad za obnovo, ki ga določa 127. člen ZORZFS. 
V programu so predvidena sredstva za:

• investicije v vrtce in osnovne šole,
• vlaganja v turistično infrastrukturo,
• posodabljanje poslovnih con in njihovo krepitev odpornosti na naravne nesreče,
• izgradnjo novega objekta Splošne bolnišnice Slovenj Gradec,
• gradnjo prizidka Koroškega doma starostnikov v Slovenj Gradcu, 
• gradnjo novega doma za starejše v Mislinji,
• gradnjo centra za usposabljanje delo in varstvo Črna na Koroškem in
• gradnjo varstveno delovnega centra SAŠA.

Vir: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj

5. marec razglašen za Nacionalni dan branja

Vlada je sprejela sklep o razglasitvi 5. marca za Nacionalni dan branja. Z Nacionalnim dnem branja želi vlada okrepiti pomen branja kot temeljne kulturne in civilizacijske vrednote ter spodbuditi razvoj bralne pismenosti in bralne kulture v vseh življenjskih obdobjih.

Razglasitev prispeva k uresničevanju Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti 2019–2030, katere cilj je doseči raven bralne pismenosti, ki posameznikom omogoča dejavno življenje, kritično razmišljanje in vključevanje v družbo. Bralna pismenost je ključna tudi za gospodarski razvoj, socialno povezanost in trajnostno prihodnost.

Odločitev je odziv na zaskrbljujoče podatke o upadu bralne pismenosti in bralnih navad pri otrocih, mladih in odraslih. Nacionalni dan branja bo vsako leto povezal različne deležnike, od knjižnic, vzgojno-izobraževalnih ustanov in založb do ustvarjalcev s področja knjige, ter nagovarjal širok krog ljudi z različnimi dogodki in dejavnostmi.

5. marec je izbran tudi zato, ker na ta dan obeležujemo rojstvo dr. Mance Košir, pomembne ambasadorke branja.

Vir: Ministrstvo za kulturo

Vlada se je seznanila z idejno zasnovo Doma slovenskega športa

Vlada se je na današnji seji seznanila z Informacijo o idejni zasnovi Doma slovenskega športa s predlogom za vključitev muzeja športa v Dom slovenskega športa, ki jo je predstavil Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ).

Vlada je ob tem pooblastila Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, da v sodelovanju z relevantnimi deležniki prouči možnosti za umestitev muzeja športa v okvir projekta Dom slovenskega športa ter o ugotovitvah in morebitnih predlogih nadaljnjih ukrepov seznani Vlado Republike Slovenije.

Predlagani Dom slovenskega športa je zasnovan kot osrednja institucija slovenskega športnega gibanja, namenjena ohranjanju, raziskovanju in promociji športne dediščine ter povezovanju ključnih deležnikov na področju športa. Idejna zasnova predvideva večnamenski objekt s športno-poslovnimi prostori, muzejskim delom in spremljajočimi vsebinami. Poseben poudarek je namenjen vključitvi muzeja športa, ki bi pridobil ustrezne prostorske in organizacijske pogoje za trajno in sistematično delovanje.

Projekt Dom slovenskega športa bo pomembno prispeval k nadaljnjemu razvoju športne infrastrukture, promociji športne kulture in identitete Slovenije ter omogočil kakovostno predstavitev bogate slovenske športne dediščine doma in v mednarodnem prostoru.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

Vlada potrdila paket dokumentov s področja delovanja SDH

Vlada je danes Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) dala soglasje k Letnemu načrtu upravljanja naložb za leto 2026, sprejela pa je tudi merila za merjenje uspešnosti poslovanja državnih naložb in SDH. 

V letnem načrtu upravljanja so opredeljeni podrobni cilji pri upravljanju posameznih naložb, ukrepi in usmeritve za doseganje teh ciljev ter pričakovani denarni tokovi iz upravljanja. 

Donos lastniškega kapitala naložb Republike Slovenije in SDH je za leto 2026 načrtovan v višini 6,7 odstotka, skupni znesek prejetih dividend iz kapitalskih naložb v lasti Republike Slovenije, SDH in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih upravlja SDH, pa bo znašal približno 450 milijonov evrov.

Vlada je danes sprejela tudi merila za merjenje uspešnosti poslovanja državnih naložb, ki so oblikovana glede na vrsto naložbe, in merila za merjenje uspešnosti poslovanja SDH v letu 2026, ki opredeljujejo ključne naloge SDH in ekonomsko oziroma finančne kazalnike.

Vlada je potrdila tudi sklenitev pogodbe z SDH o plačilu stroškov za upravljanje kapitalskih naložb v lasti Republike Slovenije za leto 2026.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada bo pripravila zakonsko podlago za regulirano rabo družbenih omrežij za otroke in mladostnike do 15. leta starosti 

Vlada nalaga Ministrstvu za digitalno preobrazbo v sodelovanju z ostalimi pristojnimi resorji, da pripravijo predlog zakonskih podlag, ki bo reguliral uporabo družbenih omrežij in podobnih spletnih storitev, za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let.

Zaradi negativnih učinkov rabe družbenih omrežij na otroke in mladostnike je tudi v Sloveniji nujna regulacija dostopa do družbenih omrežij (kot so na primer Tik Tok, Snapchat, Instagram in podobni) ter do računalniških iger in drugih spletnih storitev, ki dokazano negativno vplivajo na razvoj možganov otrok in mladostnikov. 

Namen zakonske podlage ni omejevanje digitalne vključenosti, ampak zmanjšanje sistemskih tveganj, ki jih platforme predstavljajo za mladoletnike: škodljive vsebine, prakse, ki spodbujajo zasvojitveno rabo, in algoritmi, ki nagrajujejo skrajnosti namesto kakovostne vsebine. Ukrep bo tako pripravljen po načelih sorazmernosti, učinkovitosti in varstvu temeljnih pravic – s poudarkom na zaščiti pred škodljivimi vsebinami in zasvojenostjo, in z jasno ambicijo, da bo preverjanje starosti pri uporabi družbenih omrežij in aplikacij postalo standard, izveden na način, ki je varen, preverljiv in najmanj invaziven. 

Slovenija se na ta način pridružuje tistim državam, ki so že napovedale oziroma sprejele zakonodajo na tem področju (Avstralija, Francija, Portugalska, Španija, Avstrija, Danska, Grčija, in druge).

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje