Odločitve vlade s seje vladnega odbora
Odgovor vlade glede zaščite slovenskega kmetijstva, potrošnika in prehranske varnosti pri sprejemanju sporazuma EU–Mercosur
Vlada je sprejela odgovor na pobude Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede zaščite slovenskega kmetijstva, potrošnika in prehranske varnosti v postopkih sprejemanja trgovinskih sporazumov med Evropsko unijo in državami Mercosur – Začasnega trgovinskega sporazuma in Partnerskega sporazuma EU–Mercosur. Poslala ga bo Državnemu svetu Republike Slovenije.
Komisija DS je na vlado naslovila pet pobud, v katerih ji predlaga različne aktivnosti za zaščito slovenskega kmetijstva, zagotavljanja stabilnosti prehranske verige ter dolgoročne prehranske suverenosti države. Komisija meni, da tako začasni trgovinski sporazum kot tudi partnerski sporazum predstavljata visoko tveganje za slovensko kmetijstvo, pri čemer komisija kot občutljive sektorje izpostavlja zlasti živinorejo, perutninarstvo in čebelarstvo. Komisija poziva Vlado RS k sprejetju nacionalnih ukrepov za zaščito slovenskega kmetijstva pred uvoznimi pritiski iz držav Mercosurja in k temu, naj kot prednostno nalogo zagotovi višjo stopnjo prehranske samooskrbe.
Vlada v odgovoru poudarja, da je v trgovinskih pogajanjih EU s tretjimi državami sektor kmetijstva vedno prepoznan kot sektor strateškega pomena v EU, ki zahteva posebno obravnavo. V trgovinskih pogajanjih z državami Mercosurja je zato Slovenija dosledno zagovarjala varovanje slovenskega kmetijstva in poudarjala, da se na račun drugih ofenzivnih interesov EU ne sme škodovati kmetijskemu sektorju. Sporazum z Mercosurjem vključuje različne zaščitne mehanizme (trajno količinsko omeje tarifne kvote, ki se postopno povečujejo do končne višine, hiter bilateralni zaščitni mehanizem z možnostjo začasne ukinitve trgovinski preferencialov vključno z konstantnim in proaktivnim monitoringom stanja EK na trgu v zvezi z uvozom občutljivih kmetijskih proizvodov) z namenom, da se prepreči škodo kmetijskemu sektorju EU, ki bi nastala v primeru povečanega uvoza proizvodov na skupni trg EU.
Vsi proizvodi na trgu EU morajo izpolnjevati sanitarne in fitosanitarne standarde EU, ne glede na izvor. Evropska komisija je za leto 2026 napovedala okrepitev uvoznih kontrol, vključno s povečanim številom pregledov v tretjih državah, okrepljenim nadzorom na mejnih kontrolnih točkah ter vzpostavitvijo posebne delovne skupine EU za nadzor uvoza. Vlada poudarja, da vsi omenjeni zaščitni elementi iz sporazuma, vključno s krepitvijo uvoznih kontrol agroživilskih proizvodov, ki jih dopolnjuje okrepljena finančna podpora nove varnostne mreže (VFO 2028–2024) za zaščito kmetijstva v času kriz na notranjem trgu, skupaj z vsemi mehanizmi Skupne kmetijske politike za stabilizacijo notranjega trga EU in stabilizacijo dohodkov z neposrednimi plačili zagotavlja ustrezen sistemski okvir za zaščito vseh občutljivih sektorjev kmetijstva.
Ob tem vlada izpostavlja, da je prehranska samooskrba večplastno vprašanje, ki presega zgolj kmetijsko politiko, in zahteva usklajeno delovanje tudi drugih politik, kot so zdravstvena, okoljska, socialna, gospodarska in izobraževalna.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Odgovor vlade na pobudo Komisije DS za več trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih in krepitev prehranske varnosti
Vlada je sprejela odgovor na pobude Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za več trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih in krepitev lastne prehranske varnosti in ga pošlje Državnemu svetu.
Komisija je na vlado naslovila osem pobud, ki se nanašajo na povečanje deleža slovenske hrane v javnih zavodih, zaščito slovenskega kmetijstva pred škodljivimi mednarodnimi sporazumi, strokovno podporo pri javnem naročanju, vključitev prehranske suverenosti v strateške dokumente, proučitev vpisa prehranske varnosti v Ustavo RS, učinkovitejše promoviranje multiplikativnih učinkov naročanja slovenske hrane v javnih zavodih, proučitev mednarodnih trgovinskih sporazumov in prepoved uporabe GSO/NGT v javnih zavodih ter opredelitev do potreb Zakona o zaščiti semenskih virov.
Vlada v odgovoru poudarja, da so izzivi nabave hrane v javnih zavodih kompleksni, od pomanjkanja opreme, kadrov do učinkovite organizacije procesov. Izkušnje kažejo, da k izboljšavam največ prispevata dobra organizacija in praktična izobraževanja. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je leta 2025 financiralo pilotne delavnice za javne zavode, ki so spodbudile povezovanje in sodelovanje z lokalnimi dobavitelji ter prispevale k večji rabi lokalnih živil, boljšemu sprejemanju hrane med otroki in zmanjševanju zavržkov. MKGP bo z delavnicami in regionalnimi dogodki nadaljeval tudi v letih 2026 in 2027, pri čemer je ključno aktivno sodelovanje vseh javnih naročnikov, od vodstev šol, organizatorjev prehrane, kuharjev in občin, za zagotavljanje stabilnih dobavnih verig, kakovostnih obrokov ter vključevanje trajnostne lokalne in ekološke hrane na jedilnike javnih zavodov.
Zakon o hrani javnim zavodom nalaga spoštovanje ciljev Uredbe o zelenem javnem naročanju, vključno z najmanj 15 odstotki ekoloških živil in 20 odstotki živil iz drugih shem kakovosti. Nova je tudi zahteva, da te cilje upoštevajo zunanji izvajalci, ki pripravljajo obroke za javne zavode. Nadzor nad upoštevanjem zahtev zelenega javnega naročanja živil redno izvaja Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Za področje zelenega javnega naročanja je sicer pristojno Ministrstvo za javno upravo, ki naročnikom nudi podporo z izobraževanji in smernicami, dodatno pa Ministrstvo za okolje in prostor v okviru projekta Care4climate izvaja raziskave in usposabljanja.
Slovenija izvaja številne ukrepe za krepitev položaja domačih pridelovalcev, vključno s podporami SKP za krepitev razvoja trga ekoloških živil, promocijo lokalne hrane, nadzorom trga, pomočjo ob naravnih nesrečah in vzpostavitvijo zemljevida lokalne hrane.
Vizija »Naše kmetijstvo in hrana v 2040« bo dolgoročen, čezsektorski nacionalni strateški dokument, ki bo zajemal celoten kmetijsko-prehranski sistem, od pridelave do potrošnika. Poudarek bo na prehranski varnosti kot državni prioriteti, vključno z vlogo državnih blagovnih rezerv. Pomemben strateški projekt so tudi regijske prehranske verige, ki povezujejo lokalno pridelavo, predelavo in distribucijo hrane za javne zavode ter vključujejo razvoj digitalne platforme.
Slovenija je pogodbenica Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo, ki omogoča olajšan dostop do rastlinskih genskih virov za žlahtnjenje novih sort na eni strani in pravično delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe teh virov na drugi strani. Zaradi podnebnih sprememb in večje globalne odvisnosti je večstranski pristop k izmenjavi genskih virov vse pomembnejši, zlasti za žlahtnjenje. Dogovora EU o novih genomskih tehnikah (NGT) Republika Slovenija ne podpira, saj ne odražajo ključnih načel, ki jih je Slovenija dosledno zagovarjala v celotnem postopku obravnave predloga za NGT, in sicer celovite in obvezne ocene tveganja za zagotavljanje varnosti, jasnega in preglednega označevanja v celotni verigi in ustreznega zagotavljanja sledljivosti pridelkov in proizvodov, si pa prizadeva krepiti semenarstvo in ohranjati lokalne sorte z ukrepi SKP in javnimi žlahtniteljskimi programi. Glede sporazuma EU–Mercosur Vlada RS poudarja, da ne znižuje sanitarnih in fitosanitarnih standardov EU, saj morajo vsi uvoženi proizvodi izpolnjevati enake zahteve kot domači.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Mnenje vlade k predlogu Zakona o varstvu in zaščiti drevesnega fonda v urbanem okolju
Vlada podpira temeljni cilj predloga Zakona o varstvu in zaščiti drevesnega fonda v urbanem okolju - večjo zaščito dreves v naseljih ter boljše prepoznavanje njihovega pomena za kakovost bivanja, zdravje prebivalcev, prilagajanje na podnebne spremembe in ohranjanje biotske raznovrstnosti v urbanih območjih - vendar ocenjuje, da predlagane rešitve v predlogu zakona ne zagotavljajo celovitega in sistemskega odgovora na navedene probleme.
Predlog zakona uvaja novo, ločeno ureditev varstva dreves in predvideva vzpostavitev nove javne službe, čeprav je ravnanje z drevesi že vključeno v obseg obvezne občinske gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin, kar bi po oceni vlade vodilo v podvajanje pristojnosti, dodatno razdrobljenost sistema ter povečanje administrativnih in finančnih obremenitev brez zagotovila za boljše rezultate v praksi. Predlog se nanaša zgolj na mestne občine, čeprav se težave pri ravnanju z drevesi pojavljajo v vseh slovenskih občinah. Predlog ureja izvajanje javne službe tudi na zasebni lastnini, pri čemer posamezne določbe pomenijo prekomeren poseg v pravico do zasebne lastnine ter ne naslavlja ključnih vprašanj, povezanih s strokovno usposobljenostjo izvajalcev, določitvijo enotnihstandardov vzdrževanja, učinkovitim nadzorom nad izvajanjem del ter sistematičnim spremljanjem stanja drevesnega fonda, pri čemer je prav pomanjkanje teh elementov ena izmed osrednjih slabosti obstoječe prakse. Poleg tega neustrezno ureja kazenske določbe in je tudi v nasprotju z Zakonom o gozdovih, ki določa, da zaradi spremljanja in krepitve biotskega ravnovesja v gozdovih izvajanje varstvenih del na posamičnem gozdnem drevju v naseljih zagotavlja gozdarska inšpekcija.
Ob tem vlada opozarja, da navedbe predlagateljev, da uveljavitev zakona ne bi imela finančnih posledic, niso realne, saj učinkovita ureditev področja varstva dreves zahteva dodatna sredstva za organizacijo dela, vzpostavitev in vodenje evidenc, zagotovitev strokovnega kadra, izvajanje nadzor ter izvajanje predpisanih ukrepov, pri čemer bi občine nujno potrebovale tudi ustrezno podporo države, ki pa je predlog zakona ne predvideva.
Ministrstvo za naravne vire in prostor že vzpostavlja učinkovit sistem ter pripravlja vsebine in osnutke pravnih podlag za sistemsko urejanje javnih površin, vključno z zelenimi površinami in drevesi v naseljih. Vzpostavljen bo enoten, strokovno utemeljen in izvedljiv sistem upravljanja javnih površin, ki bo dolgoročno zagotovil boljše varstvo dreves in zelenih površin ter večjo odpornost in kakovost bivalnega okolja v vseh slovenskih občinah.
Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Vlada sprejela Stališče do mnenja Državnega sveta Republike Slovenije k dopolnjenemu predlogu Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje
Vlada je uvodoma ugotovila, da Državni svet v mnenju k dopolnjenemu predlogu Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje (ZPZPV) podpira predlagano zakonsko ureditev ter ne predlaga konkretnih amandmajev k dopolnjenemu predlogu ZPZPV, ki ga podpira vlada.
Vlada meni, da dopolnjeni predlog Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje ustrezno in celovito ureja specifičen položaj Premogovnika Velenje d. o. o., njegovih odvisnih družb in zaposlenih ter predstavlja sorazmeren in premišljen odziv države na posledice postopnega izstopa iz premoga.
Ker Državni svet k predlogu zakona ni predlagal amandmajev in ker so izpostavljena vprašanja že naslovljena bodisi v predlaganem zakonu bodisi v veljavni ali pripravljajoči se zakonodaji, vlada predlaga, da Državni zbor predlogu zakona izreče podporo.
Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Vlada v načrt razvojnih programov uvrstila projekt na vrtini v Rakičanu
Vlada je v veljavni Načrt razvojnih programov uvrstila projekt Zaustavitev iztekanja vode na vrtini Rak-1 v Rakičanu. Projekt v vrednosti nekaj manj kot milijon evrov bo predvidoma izveden še letos. Na vrtini, iz katere izteka geotermalna voda, bodo izvedena gradbena in rudarska dela z namenom popolne zaustavitve iztekanja.
Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor