Državna sekretarka Grašič v Bruslju: Odporne demokracije so temelj močne Evropske unije

Evropski ščit za demokracijo vključuje celovit sklop ukrepov za zaščito evropskih demokracij pred tujim vmešavanjem v času volitev. Nenazadnje to od nas pričakujejo državljanke in državljani EU, saj kar 81 odstotkov Evropejk in Evropejcev (podatki Eurobarometra) vidi tuje vmešavanje preko dezinformacij in drugih oblik manipulacij kot resno grožnjo.

Ščit temelji na nekaterih že sprejetih aktih in mehanizmih (Akt o digitalnih storitvah, Akt o svobodi medijev, Kodeks ravnanja z dezinformacijami, mdr.), ki jih je potrebno najprej v celoti implementirati, te pa nadgrajuje še z vzpostavitvijo Evropskega centra za demokratično odpornost. Ta bo usklajeval določene aktivnosti držav članic, institucij EU, civilne družbe in raziskovalcev pri prepoznavanju, odzivanju in analizi dezinformacij. Slovenija podpira ustanovitev tega centra kot koordinacijskega telesa, kakor tudi prepoznava pomen pobud ščita za demokracijo za zaščito našega informacijskega prostora.

Državna sekretarka Grašič je v razpravi poudarila pomen celostnega pristopa v boju proti dezinformacijam in izzivom tujega vmešavanja, kar je posebej relevantno pred prihajajočimi volitvami v Sloveniji. Tuji akterji namrec skušajo vplivati na javno mnenje, krepiti polarizacijo ter vplivati na volilne procese v EU ter po svetu. 

Evropski ščit za demokracijo predstavlja dober mehanizem za razumevanje ter zoperstavljanje tem grožnjam evropskemu načinu življenja. Državna sekretarka Grašič je izpostavila dobre prakse Slovenije pri soočanju z dezinformacijami ter tujim vmešavanjem - projekte, ki jih izvajamo na Zahodnem Balkanu. V tem okviru je pozvala evropske institucije k nadaljnji podpori takšnih pobud. Posebej je opozorila na večje negativne pritiske in nadlegovanja na spletnih platformah, ki jih nesorazmerno več doživljajo ženske političarke. »Pojav vpliva na sodelovanje žensk v demokratičnem življenju, zato predstavlja sistemsko grožnjo demokraciji,« je poudarila. 

Slovenija poudarja, da je za odpornost demokracij nujno, da krepimo in zaščitimo vladavino prava. Zato podpiramo tudi vsa prizadevanja Evropske komisije za utrjevanje te temeljne vrednote EU, česar del je tudi redni letni dialog o vladavini prava. Svet za splošne zadeve je na osnovi Poročila Evropske komisije o stanju vladavine prava za leto 2025 opravil razpravo, namenjeno stanju vladavine prava na Danskem, v Estoniji, Grčiji in Španiji. Gre za prvo od dveh takšnih razprav v času ciprskega predsedovanja Svetu EU, pri čemer je namen letnega dialoga predvsem zgodnje zaznavanje izzivov ter spodbujanje odprtega, sodelovalnega in vsebinskega pogovora med državami članicami. Državna sekretarka Grašič je tudi v tej razpravi poudarila, da ostaja Slovenija zavezana k vključujočemu dialogu, ki prispeva k večjemu zaupanju v evropske institucije in pravni sistem.

Nadalje Slovenija pozdravlja ključne vsebine, ki jih Ciper v času svojega predsedovanja načrtuje v okviru Sveta za splošne zadeve. Predsedstvo podpira v prizadevanjih za napredek v pogajanjih o vseh sektorskih zakonodajnih predlogih Večletnega finančnega okvira za obdobje 2028-2034. Slovenija deli oceno, da je širitev EU ključna za krepitev evropskih vrednot in prispeva k utrjevanju vloge EU kot verodostojnega globalnega akterja, in državna sekretarka je pozdravila zavezo predsedstva, da bo spodbujalo napredek glede širitve EU na podlagi lastnih zaslug. Posebej pozitiven je poudarek na zaščiti temeljnih vrednot, na vladavini prava in krepitvi demokratične odpornosti. Prav tako je ključno, da je predsedstvo napovedalo delo glede notranjih reform, da se EU pripravi na prihodnost v okviru razširjenega članstva.