Premier dr. Golob: »Slovenija ostaja trdno zavezana spoštovanju mednarodnega prava«

Premier dr. Golob: »Slovenija ostaja trdno zavezana spoštovanju mednarodnega prava in mednarodni ureditvi, ki temelji na ustanovni listini Združenih narodov. Prepričani smo, da je za državo, kot je naša, prav ta mednarodna ureditev najboljša možna zaščita naših nacionalnih interesov in tudi garant za to, da lahko živimo v miru. Iz tega razloga v tem trenutku ocenjujemo, da še ni nastopil čas, da bi se pridružili povabilu za delo v Odboru za mir ameriškega predsednika.

Čeprav se nam zdi vsaka pobuda, ki lahko umiri razmere na Bližnjem vzhodu, pohvale vredna, pa to povabilo po mnenju pravnih služb nevarno posega na področje širše mednarodne ureditve, ne samo pomiritve v Gazi. Zaradi tega bomo seveda pozorno spremljali razvoj dogodkov. Sam pa se jutri v Davosu ne bom udeležil napovedanega srečanja oziroma podpisa, temveč bomo zvečer v Bruslju iskali enotnost in odločnost vseh evropskih držav, da damo odgovor, ki bo enovit, skupen, in v katerem, verjamem, da bo na prvem mestu pravica do ozemeljske celovitosti, suverenosti in nedotakljivosti meja. S tem nimamo v mislih samo Grenlandije, ampak širše področje mednarodnih odnosov.

Če želimo, da bo mednarodna skupnost nekoč spet živela v globalnem miru, je to edina možna pot naprej. Tega se zelo dobro zavedamo. In še preden bi se kakršne koli partikularne težnje kogarkoli v Evropi lahko pojavile po ozemeljskih zahtevah, mislim, da imamo dovolj časa, da to z ustrezno akcijo preprečimo. Pri tem želim izpostaviti tudi to, da je slovenska politika glede tega vprašanja poenotena. Opravili smo vrsto konzultacij in verjamem, da bomo tudi s tem enotnim stališčem imeli še večjo težo v mednarodni skupnosti.«

V nadaljevanju je premier dr. Golob odgovarjal tudi na vprašanja medijev. O tem, kaj je najbolj vplivalo na odločitev glede Odbora za mir, je premier povedal, da je »mednarodna ureditev, kjer so imeli Združeni narodi osrednjo vlogo, služila tako Sloveniji kot Evropi in širše, zato smo dolga desetletja živeli v miru. Tveganje razgraditve te ureditve Združenih narodov je tisto, kar je v resnici najbolj skrb vzbujajoče. Eno je mandat za Gazo, ki temelji na resoluciji Združenih narodov, in v tem kontekstu se strinjamo tudi s sodelovanjem v odboru. V širšem kontekstu pa mislimo, da tak odbor na eni strani presega pooblastila, ki bi izhajala iz resolucije VS OZN, na drugi strani pa presega tudi tisto, kar bi si kot suverena država želeli. To je glavni pomislek, da je mandat odbora enostavno preširok in da lahko nevarno spodkoplje mednarodno ureditev, ki temelji na ustanovni listini Združenih narodov.«

Slovenija se Odboru za mir ne pridružuje, znotraj ožjega mandata, ki bi urejal povojno obnovo Gaze, bi Slovenija seveda sodelovanje sprejela, je dodatno pojasnil premier.

O tem, kakšno sporočilo pošilja Slovenija s tem, da pošilja dva častnika na Grenlandijo, je premier povedal, da je o tem govoril tudi z dansko predsednico vlade, ki je pozdravila našo odločitev in nam je za to tudi hvaležna. »Tukaj gre za obrambo osnovnega principa, ki se mu reče nedotakljivost meja in ozemeljske celovitosti. Grenlandija pripada Grenlandcem, samo oni so tisti, ki lahko odločajo, in v tem trenutku je njihovo javno mnenje zelo jasno. Naslednji na vrsti so Danci, ki imajo popolnoma suverenost nad tem območjem. In mi bomo to tudi spoštovali. Za države, kot je Slovenija, ne more biti druge poti, kot da podpira suverenost in ozemeljsko celovitost. Mogoče je na prvi pogled naša prisotnost na Grenlandiji videti nepomembna, v resnici pa je v političnem smislu zelo pomembna,« je dejal premier.

»Ko pride do takih situacij, kot so danes v svetu, je na videz najbolj enostavno, da se skriješ ali pa da nimaš stališča. Če sem na nekaj ponosen v naši zunanji politiki, je to, da imamo zadnja štiri leta zelo jasna stališča,« je povedal premier in dodal, da je naše stališče, da stojimo z Grenlandijo. »Stojimo z Danci v obrambi njihove ozemeljske celovitosti. Naša misija je opazovalne narave in verjamem, da bo zdaj še kar nekaj vojaških vaj na območju Grenlandije, ravno z namenom dokazovanja zmožnosti obrambe tega območja. Ne obrambe pred zavezniki, ampak obrambe pred komerkoli, kjer bi se ta, ki bi se tam pojavil z napačnimi nameni in po napačni poti.«

O grožnjah iz Washingtona, tudi s carinami, za države, ki pošiljajo enote na Grenlandijo, je premier dejal: »Če kdo, potem vemo mi Slovenci, da svoboda nikoli ni naprodaj. In to je tisto načelo, ki mu moramo slediti ne samo mi, ampak celotna Evropa.« Po besedah premierja bodo voditelji jutri to jasno in odločno sporočili vsem, ki bi mogoče razmišljali drugače. »S tem sporočilom tudi sam odhajam v Bruselj. Evropa se mora postaviti odločno in jasno na svojo stran, zagovarjati svoje interese in biti pri tem tudi enotna,« je zaključil premier dr. Golob.