Državni sekretar z župani koroških občin na Ravnah na Koroškem

Namen obiska je bil predvsem pravočasno prepoznati morebitne težave in izzive, s katerimi se občine soočajo pri izvajanju projektov, ter jih v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi čim prej učinkovito razrešiti. Ključni cilj ostaja, da se tudi v letu 2026 obnova izvaja z enako dinamiko kot v zadnjih dveh letih in pol ter da so vsi projekti zaključeni v predvidenem roku, to je do konca leta 2028. Za dokončanje vseh nalog je na voljo še nekaj manj kot tri leta, zato je ob premišljenem in dobro načrtovanem delu ta cilj dosegljiv.

Na srečanju je bilo poudarjeno, da so lokalne skupnosti po poplavah in plazovih že izvedle več kot polovico vseh predvidenih projektov. Na podlagi trenutne dinamike in pogovorov z župani se ocenjuje, da bi lahko bila večina občinskih projektov zaključena že v letu 2027. Pri že izvedenih posegih se kaže, da je nova oziroma sanirana infrastruktura kakovostnejša in odpornejša na morebitne prihodnje podobne dogodke, hkrati pa predstavlja tudi pomembno razvojno komponento.

Med ključnimi izzivi pri izvajanju projektov ostajata pomanjkanje projektantov ter kakovostnih izvajalcev. Občinam je bilo priporočeno, da jasno določijo svoje prioritete in realno ocenijo, katere projekte je mogoče izvesti v letu 2026. Med ključne naloge Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in zemeljskih plazovih ter Državne tehnične pisarne sodi tudi priprava projektov gospodarske javne infrastrukture, s katerimi se bodo zagotovili ustrezni pogoji za nadomestitveno gradnjo. Ker je sanacija vodotokov ena najpogosteje izpostavljenih tem, je državni sekretar poudaril, da se po obsežnih izrednih ukrepih že izvajajo sanacije poškodovanih vodotokov, s katerimi se zmanjšujejo tveganja ter zmanjšuje poplavna ogroženost. Večje investicije na vodotokih bodo izvedene v prihodnjih letih, deloma tudi po letu 2028, saj je zanje potrebno sprejeti državne prostorske načrte, pripraviti ustrezno projektno dokumentacijo in zagotoviti izvedbo. Gre za celovite posege, ki bodo dolgoročno zagotavljali večjo varnost ob upoštevanju vse izrazitejših podnebnih sprememb.

V letu 2026 bo poseben poudarek namenjen sanaciji zemeljskih plazov, ki jih je po vsej Sloveniji zelo veliko. Sanacijo 17 največjih in najbolj zahtevnih plazov je prevzela država. Državni sekretar je prisotne seznanil, da so za nekatere od teh posegov razpisi že v pripravi.

Župani koroških občin so na srečanju posebej poudarili pomen rednega vzdrževanja in vlaganj v vodotoke ter celovite strokovne sanacije poškodovanih strug. Cilj takšnih posegov je preprečiti, da bi prihodnja neurja povzročala dodatne poškodbe brežin na vodotokih in dolgoročno krepiti odpornost okolja tam, kjer to stroka oceni kot potrebno. V razpravi je bil izpostavljen pomen ozaveščanja prebivalcev, kmetov in podjetnikov o odgovornem ravnanju ob vodotokih. Neprimerno odloženi materiali, kot so bale sena, hlodovina in drugi predmeti ob rekah, so namreč v času poplav povzročili dodatno škodo. Vsak poseg v prostor pomeni tudi odgovornost za morebitne posledice.

Srečanje na Ravnah na Koroškem je potrdilo, da obnova po avgustovski naravni nesreči poteka v pravo smer, hkrati pa opozorilo na nujnost stalnega tesnega skupnega dela med državo in občinami, ker je to eden izmed pomembnih pogojev za doseganje zastavljenih ciljev.