Pregled dezinformacij: Leta 2026 je rusko gospodarstvo v velikih težavah

Iluzija odpornosti

Kremelj že leta vztraja, da zahodne sankcije ne delujejo in da je rusko gospodarstvo kljub vojni v Ukrajini močno. Na videz se vsakdanje življenje nadaljuje. Trgovine so odprte, plače se izplačujejo (čeprav včasih z zamudo), država pa še naprej troši. Ta navidezna normalnost se pogosto predstavlja kot dokaz, da je Rusija prestala gospodarsko nevihto.

Toda videz vara. Pod to tanko plastjo stabilnosti rusko gospodarstvo leta 2026 drsi v resne težave. Model, ki sistem še drži pri življenju, je vse bolj odvisen od izrednih ukrepov, ki jih ni mogoče vzdrževati v nedogled.

Dezinformacije kot gospodarsko kritje

Narativ o odpornosti ni nastal sam od sebe. Okrepile so ga vztrajne ruske dezinformacijske kampanje ter operacije tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI), usmerjene tako na domače občinstvo kot na Evropo.

Osrednja trditev teh narativov je bila, da sankcije bolj škodijo Evropejcem kot Rusom. Po tej zgodbi bi Evropa pozimi zmrzovala, cene energije bi ušle izpod nadzora, politična enotnost EU pa bi se pod gospodarskim pritiskom sesula. Hkrati so ruski državni mediji in prokremeljski kanali domače gospodarstvo prikazovali kot stabilno in prilagodljivo ter normalnost predstavljali kot dokaz, da je Zahod spodletel.

To sporočilo je dodatno podprlo zmanjšanje preglednosti. Od začetka obsežne invazije je ruska država prenehala objavljati ali pa je omejila dostop do vse več gospodarskih in demografskih statistik, vključno s podrobnimi trgovinskimi podatki, podatki o rezervah in kazalniki prebivalstva. Omejevanje merljivih podatkov olajša vzdrževanje trditve, da je vse pod nadzorom.

Medtem ko je pozornost usmerjena navzven, k domnevni šibkosti Evrope, so lastne gospodarske napetosti Rusije potisnjene iz vidnega polja.

Velik del nedavne gospodarske dejavnosti v Rusiji poganja vojna poraba. Vlada je ogromna sredstva usmerila v proizvodnjo orožja, vojsko in varnostne službe. To je ustvarilo iluzijo rasti, vendar to ni prava blaginja. Tanki, strelivo in rakete ne zvišujejo življenjskega standarda in ne gradijo sodobnega civilnega gospodarstva.

So ravno nasprotje produktivnih naložb, saj delo in kapital pretvarjajo v uničenje namesto v blaginjo.

Do leta 2026 ta z vojno spodbujeni zagon pojenja. Tovarne že delujejo na polno, pomanjkanje delovne sile je razširjeno, produktivnost pa šibka. Po pregrevanju v letih 2023 in 2024 namesto trajnostne rasti se je rusko gospodarstvo leta 2025 začelo hitro ohlajati. Orodja, s katerimi je Kremelj ohranjal zagon, so bila v veliki meri že izčrpana.

Gospodarstvo pod pritiskom

Hkrati ruski državi zmanjkuje lahkega denarja. Prihodki od nafte in plina so še vedno izjemno pomembni, vendar so pod pritiskom. Cene nafte so bile nižje, kot je Moskva upala, rusko nafto je treba prodajati s popusti, njen prevoz pa je zaradi sankcij postal dražji. Da bi zapolnila vrzel, je vlada breme začela prelagati na običajne ljudi. Povišani so bili davki na potrošnjo, načrtovani so novi davki na vsakdanje dobrine, povečujejo se tudi številne upravne globe. Rezultat je preprost: višje cene in manj denarja v družinskih proračunih.

Visoke obrestne mere razmere še poslabšujejo. Da bi obvladali inflacijo in zaščitili rubelj, so stroški zadolževanja ostali izjemno visoki. To odvrača podjetja od vlaganj in številnim potrošnikom onemogoča najem posojil. Ko podjetja prenehajo širiti dejavnost in ljudje prenehajo trošiti, se gospodarstvo upočasni. Tudi analitiki, ki so blizu ruski državi, zdaj opozarjajo, da bi te razmere lahko leta 2026 državo potisnile v recesijo.

Sankcije se zaostrujejo tudi na načine, ki jih je vse težje prezreti. Nedavni ukrepi so bili usmerjeni proti Rosneftu in Lukoilu, dvema najpomembnejšima ruskima naftnima podjetjema. Te sankcije ne ustavijo izvoza nafte čez noč, vendar zmanjšujejo dobičke, povečujejo tveganja in silijo Rusijo v zanašanje na drage posrednike. Hkrati Evropska unija še naprej uvaja sankcije proti tako imenovani ruski senci floti, starajočim se tankerjem, ki se uporabljajo za tiho prevažanje nafte mimo omejitev. Vsak nov paket naredi izvoz dražji, bolj krhek in manj zanesljiv.

Cena postaja osebna

Ti pritiski niso več abstraktni. Oblikujejo način, kako običajni Rusi razmišljajo o svojem življenju. V intervjujih, ki jih je konec leta 2025 opravil novinar BBC Steve Rosenberg, so številne Ruse vprašali, česa si želijo v letu 2026. Presenetljivo veliko jih je odgovorilo z eno samo besedo: mir. To kljub temu, da je Kremelj za uradno besedo leta 2025 razglasil pobedo, zmago. Več sogovornikov je tudi povedalo, da svojega življenja ne načrtujejo več mesece ali leta vnaprej. Eden je razpoloženje povzel z mračno jasnostjo: »Pet let? Če pogledam deset dni naprej, je dobro.«

Ta tiha izjava pove več kot katera koli uradna statistika. Ko ljudje prenehajo načrtovati prihodnost, je to znak, da sta se naselili negotovost in izčrpanost. Rastoče cene, višji davki in občutek, da se nič ne izboljšuje, potiskajo potrošnike k varčevanju. Ko ljudje porabijo manj, se podjetja znajdejo v težavah, delovna mesta postanejo manj varna, upočasnitev pa se sama še poglablja.

Rusija leta 2026 verjetno ne bo doživela nenadnega gospodarskega zloma. Država ima še vedno orodja za ohranjanje delovanja sistema, vključno z rezanjem socialne porabe, prisiljevanjem državnih bank k posojanju, tiskanjem denarja in črpanjem finančnih rezerv, zbranih v boljših letih. Toda ta orodja niso neomejena. Rusija je že porabila pomemben del dostopnih rezerv za pokrivanje proračunskih vrzeli in financiranje vojne, tisto, kar ostaja, pa se hitro zmanjšuje.

Resnična nevarnost ni dramatičen zlom, temveč počasen, izčrpavajoč zaton, pri katerem je vsako leto na voljo manj blažilnikov. Gospodarstvo, zgrajeno okoli stalne vojne porabe, izvoza nafte s popusti, izogibanja sankcijam in postopnega trošenja rezerv, nima trajnostnih temeljev. Leta 2026 postaja nemogoče skriti meje tega modela. Rast zastaja, pritisk na gospodinjstva narašča, država pa ima manj manevrskega prostora za blaženje šokov kot nekoč. Kremelj lahko še naprej trdi, da ima vse pod nadzorom, vendar cene te strategije ne bodo plačali tisti na oblasti, temveč običajni Rusi, ki že zdaj komaj vidijo dlje od naslednjih desetih dni.

Medtem ruski državni mediji in mreže za FIMI še naprej vztrajajo, da je vse pod nadzorom in da v resnici trpi Zahod. Gospodarske napetosti znotraj Rusije so omalovaževane ali prezrte, izzivi Evrope pa se napihujejo, da bi se ohranila iluzija moči. A ko se razkorak med narativo in življenjsko realnostjo veča, je vse težje skriti dejstvo, da je rusko gospodarstvo v resnih težavah.

Ne pustite se zavesti.

Avtor: EUvsDisinfo | 16. januar 2026

Novičnik je v angleškem in slovenskem jeziku s povezavami na novice dostopen na spletni strani EUvsDisinfo.