V letu 2025 smo na Ministrstvu za javno upravo izvedli polno uspešnih zgodb

Po prenovi plačnega sistema v javnem sektorju smo prenovili še uslužbenski sistem

Lani sprejeta in letos uveljavljena nujno potrebna plačna reforma je zahtevala še veliko napora sodelavcev Direktorata za javni sektor ter pomoči različnim organom javnega sektorja pri prevedbah in uvrstitvah zaposlenih v nove plačne razrede. Pri obsežni prenovi, ki zajema raznolike poklice in delovna mesta javnega sektorja, je nujna tudi skrb za ustrezno implementacijo. V letu 2025 so bili sicer zaposleni v javnem sektorju zaradi izvedene reforme dvakrat deležni povišanja plač, naslednji povišanji bosta junija in decembra prihodnje leto.

S sprejetjem novega Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1) pa je bil po več kot dvajsetih letih temeljite prenove deležen še uslužbenski sistem. Spremembe so usmerjene predvsem v dodatno krepitev strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev ter v večjo fleksibilnost pri ravnanju s kadri v javni upravi. Najpomembnejša novost je vzpostavitev Centra za kadre, ki bo v okviru prenovljenega izbirnega postopka predstavljal enotno vstopno točko za zaposlitev uradnikov za nedoločen čas, s čimer bo prispeval k poenotenemu in transparentnemu presojanju sposobnosti kandidatov v prvem delu izbirnega postopka. Prenovljeni selekcijski postopki bodo v celoti digitalizirani in bodo delodajalcem omogočili izbiro najboljših kandidatov, kandidatom pa zagotovili pregledne, transparentne izbirne postopke. Center za kadre bo skrbel tudi za razvoj kompetenc javnih uslužbencev.

Prenova je del maja sprejete Strategije ravnanja s kadri v državni upravi do leta 2030 »Ključ do boljše uprave je v ljudeh«, ki prvenstveno naslavlja organe državne uprave, ukrepi pa so uporabni tudi širše v javnem sektorju. Strategija ima dve strateški prioriteti: prva, da mora biti državna uprava privlačno delovno okolje tako za iskalce prve zaposlitve kot za tiste, ki iščejo nove karierne izzive, in druga, da je treba vzpostaviti pogoje za osebni in karierni razvoj javnih uslužbencev. Aktivnosti na tem področju, ki jih vodimo skupaj z drugimi resorji, so združene v projektu Razvijamo kompetence prihodnosti.

V tem letu pa smo uredili tudi pravni položaj funkcionarjev in pripravili novi Zakon o funkcionarjih, ki ga je Državni zbor sprejel julija 2025. Gre za sistemski zakon, ki po več kot treh desetletjih sistemsko ureja pogoje za opravljanje funkcije ter pravice in obveznosti funkcionarjev in funkcionark v državnih organih ter v samoupravnih lokalnih skupnostih. Zakon je sistemske narave in ureja pravni položaj tako poklicnih kot tudi nepoklicnih funkcionarjev.

Zakonodajne spremembe za učinkovitejše vodenje upravnih postopkov

Na zakonodajnem področju med najbolj opazne v zadnjem letu nedvomno sodi tudi novela Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I), ki je rezultat dolgotrajnega in širokega strokovnega usklajevanja. Spremembe bodo omogočile učinkovitejše vodenje upravnih postopkov, kar med drugim pomeni hitrejšo pot od začetka postopka do izdaje odločbe. Novela optimizira procesna pravila, organe in stranke administrativno razbremenjuje ter povečuje obseg elektronske komunikacije, kar prinaša koristi tako prebivalcem kot poslovnemu okolju.

Upravna akademija podpira delovanje javnega sektorja s številnimi usposabljanji

Upravna akademija (UA) je bila tudi v letu 2025 zanesljiv partner pri razvoju znanj in spretnosti javnih uslužbencev ter ponudila in izvedla množico raznovrstnih izobraževanj in usposabljanj, tudi brez kotizacije. Največ interesa je bilo izkazanega za priprave na izpit iz splošnega upravnega postopka, sledijo pa usposabljanja iz programa Krepitev digitalnih znanj in spretnosti javnih uslužbencev. V okviru omenjenega programa, ki je financiran iz Načrta za okrevanje in odpornost, je UA v letu 2025 izvedla več kot 500 dogodkov, na katerih so zabeležili preko 16.000 obiskov, najpogosteje s področja uporabe orodij ChatGPT in generativne umetne inteligence. Pospešeno so se začela izvajati tudi usposabljanja v okviru projekta Usposabljanje javnih uslužbencev za kompetence prihodnosti; največkrat so bila izvedena usposabljanja s področja komunikacije v težavnih situacijah, obvladovanja stresa in izgorelosti ter usposabljanja vodij za uporabo kompetenčnega modela. Za uslužbence, ki delajo na področju javnega naročanja, so se tudi letos nadaljevala usposabljanja v okviru programa Dvig profesionalizacije javnega naročanja; od začetka projekta je bilo izvedenih že 60 usposabljanj z več kot 3.000 udeležbami.

Z izvajanjem raznovrstnih že obstoječih in tudi novih programov usposabljanj bo Upravna akademija nadaljevala tudi v prihodnjem letu.

Skrbno in gospodarno ravnamo s stvarnim premoženjem države

Sodelavci Direktorata za stvarno premoženje so skrbeli za delovne pogoje okoli 14.000 javnih uslužbencev v objektih, ki so v upravljanju ministrstva, na 360 lokacijah po celi Sloveniji. Skrb za primerne prostore pa ni pomembna le za zaposlene, pač pa tudi za ostale prebivalce, posameznike in podjetja, ki na urade prihajajo kot stranke.

Če naštejemo le nekaj večjih projektov: obnovili smo fasado in zamenjali okna na edinstveni stavbi Čebelica v Radovljici, v kateri deluje Upravna enota Radovljica; uredili smo fasado in streho stavbe Upravne enote Ptuj, začela se je sanacija stavbe Upravne enote Krško, zaključuje se ureditev prostorske problematike novogoriške izpostave Finančne uprave – zaposleni se bodo spomladi selili v nove prostore na skupno lokacijo; izvajali smo energetske sanacije stavb, med drugim smo zaključili obnovo prostorov Agencije za okolje na Vojkovi cesti v Ljubljani, pričeli smo z urejanjem objekta na Trgu Leona Štuklja v Mariboru, kamor se bo z izvajanjem upravnih storitev na enem mestu selila Upravna enota Maribor; objavili smo javno naročilo za nakup upravnega centra v Murski Soboti; v skladu z zahtevami Zakona o izenačevanju možnosti invalidov smo uredili prostore in dostop na vseh 58 sedežih upravnih enot in na vseh ministrstvih. Z investicijami bomo nadaljevali tudi v letu 2026, med drugim zaključujemo s pripravo natečajne naloge za izvedbo projektno arhitekturnega natečaja za izgradnjo sodobne stavbe državne uprave na Parmovi ulici v Ljubljani.

V letu 2025 smo nadaljevali tudi z urejanjem nepremičnin v lasti države, ki nimajo vpisanih upravljavcev, in z izhodiščnih 43.000 v letu 2022 uspeli zmanjšati število na rekordno nizkih 7.135 v letu 2025. Ob tem smo uspešno izpeljali prodajo 150 nepremičnin in s tem v državni proračun prilili 4 milijone evrov.

Sprejeta je bila Strategija ravnanja s stanovanjskim fondom Ministrstva za javno upravo 2025–2035 ter posodobljena Merila za ureditev poslovnih prostorov za potrebe vladnih proračunskih uporabnikov. Pripravljena pa je tudi nova Strategija ravnanja z nepremičnim premoženjem države 2025–2035, ki bo upoštevaje razvoj na področju sistema ravnanja z nepremičnim premoženjem države posodobila ter dopolnila cilje in usmeritve veljavne strategije iz leta 2009.

Upravne enote so prvi stik prebivalcev z državo

V letu 2025 smo prek Službe za upravne enote skrbeli za sodobnejše in učinkovitejše delovanje upravnih enot. Med drugim smo uvedli uporabo orodij umetne inteligence pri pripravi letnega poročila upravnih enot, kar je predvsem skrajšalo čas priprave in obdelave podatkov. Z dodatnimi viri podatkov in izboljšano podatkovno podporo za odločanje smo nadgradili sistem Skrinja ter aktivno sodelovali pri optimizaciji in standardizaciji upravnih postopkov ter uvajanju strukturnih sprememb na upravnih enotah. Ob tem skrbimo za zakonito, namensko in pregledno porabo proračunskih sredstev, kar prispeva k stabilnemu poslovanju upravnih enot in ustvarja trdne temelje za prihodnje obdobje.

Ker je za učinkovito in strokovno delo izjemnega pomena tudi skrb za ustrezno usposobljenost zaposlenih, smo na našo pobudo v sodelovanju s pristojnimi resorji organizirali obsežna usposabljanja, na primer s področja upravnih notranjih zadev ter tudi drugih upravnih področij dela, ki so v preteklem letu zajela več kot 580 zaposlenih na upravnih enotah. Po sprejetju obsežnejših sprememb na področju gradbene zakonodaje in na področju upravnega postopka pa smo skupaj z Ministrstvom za naravne vire in prostor pripravili tudi strokovno konferenco, ki se jo je udeležilo več sto zaposlenih iz upravnih enot.

Ne smemo pa pozabiti tudi na veliko vseslovensko srečanje v Laškem, s katerim smo obeležili 30 let delovanja upravnih enot in ki je povezalo več kot tisoč zaposlenih ter poudarilo pomen njihove vloge kot prvega stika državljanov z državo.

Aktivnosti za dvig profesionalizacije in transparentno javno naročanje

V letu 2025 smo krepili profesionalizacijo in transparentnost javnega naročanja z izobraževanji, stalno podporo naročnikom ter nadgradnjami informacijskih sistemov. Direktorat za javno naročanje je v okviru projekta Dvig profesionalizacije javnega naročanja izvajal brezplačen program Akademije javnega naročanja, tematska izobraževanja za krepitev kompetenc naročnikov in nudil stalno strokovno podporo prek »help deska«. V sodelovanju z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD) smo jeseni uspešno zaključili projekt krepitve kompetenc naročnikov pri sodelovalnih praksah v javnem naročanju.

Skrbeli smo za nadgradnje informacijskega sistema e-JN, kar je poleg popravkov v sistemu prineslo tudi boljšo uporabniško izkušnjo; v letu 2025 je bilo registriranih skoraj 3.000 novih uporabnikov (vseh uporabnikov e-JN je več kot 35.000). Prek Portala javnih naročil je bilo letos objavljenih več kot 26.500 obvestil v zvezi z izvajanjem postopkov javnega naročanja ter prek 28.000 pogodb in aneksov.

Ministrstvo za javno upravo je kot centralni nabavni organ letos oddalo 83 skupnih javnih naročil

v vrednosti skoraj 247 milijonov evrov. Smo skrbniki krovnih pogodb in krovnih okvirnih sporazumov za 20 različnih predmetov skupnih naročil v pogodbeni vrednosti skoraj 427 milijonov evrov (pri vsakem skupnem javnem naročilu v povprečju sodeluje po sto naročnikov). Aprila letos smo v Sloveniji organizirali srečanje Mreže nacionalnih centralnih nabavnih organov, sledilo pa je še srečanje v Italiji, kjer smo članice mreže podpisale memorandum o sodelovanju kot skupno zavezo k spodbujanju in krepitvi mednarodnega sodelovanja na področju strateškega javnega naročanja.

Pomemben mejnik je bila uveljavitev novele Uredbe o zelenem javnem naročanju, ki je prinesla novo definicijo načela »energetska učinkovitost na prvem mestu«, obvezno upoštevanje zelenih ciljev za nove predmete naročil ter spodbuja nakup rabljenih in obnovljenih proizvodov.

Evropska komisija prihodnje leto načrtuje celovito prenovo evropskih pravil javnega naročanja, pri čemer bo Slovenija še naprej zagovarjala rešitve, ki podpirajo transparentnost, poenostavitev postopkov ter večjo konkurenčnost na evropskem trgu javnih naročil.

Nova evropska uredba o političnem oglaševanju in dostop do informacij javnega značaja

Predvolilno leto so zaznamovale priprave na državnozborske in lokalne volitve ter predlogi za izvedbo številnih referendumov. Ob tem so sodelavci Sektorja za transparentnost in politični sistem Ministrstva za javno upravo veliko pozornosti namenili osveščanju zavezancev o novih obveznostih, ki jih je prinesla Uredba EU o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju in se neposredno uporablja od 10. oktobra 2025.

Tudi letos smo veliko pozornosti posvetili področju dostopa do informacij javnega značaja, predvsem usposabljanju in osveščanju zaposlenih. Ponosni pa smo tudi na poročilo Sveta Evrope za Slovenijo na podlagi Tromsø konvencije, ki je slovenski sistem prepoznal kot zelo pro-transparenten. Konvencija Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov (Tromsø konvencija) je prvi zavezujoč mednarodni akt, ki vsakomur priznava pravico dostopa do uradnih dokumentov, ki jih hranijo javni organi.

Krepitev kakovosti v javni upravi in spodbujanje inovativnih pristopov ter učinkovito oblikovanje javnih politik

V letu 2025 so sodelavci Direktorata za kakovost nadaljevali s ciljno usmerjenimi aktivnostmi za krepitev kakovosti delovanja javne uprave, spodbujanje inovativnih pristopov ter razvoj učinkovitejšega in bolj vključujočega oblikovanja javnih politik. Pomemben mejnik v letu 2025 je bilo prvo sistematično zbiranje inovacij in dobrih praks v javnem sektorju, ki je potekalo z namenom prepoznavanja, dokumentiranja in širjenja primerov, ki prispevajo k boljši organizaciji dela, učinkovitejšim storitvam in večjemu zaupanju javnosti. V okviru Inovacijske skupnosti smo izvajali dogodke Spodlet za zalet, ki so namenjeni odprtemu pogovoru o izzivih, nepopolnih rešitvah in učenju iz napak, in tudi letos smo organizirali Konferenco Jutri, ki je združila širok krog deležnikov iz javne uprave in širšega okolja. Konferenca je odprla razprave o ugledu javne uprave, o priložnostih in izzivih, ki jih prinaša umetna inteligenca, ter o vlogi inovacij v javnem sektorju

Sodelovali smo pri skupnem projektu desetih držav članic Evropske unije o merjenju zadovoljstva prebivalcev s ključnimi upravnimi storitvami. Pilotno merjenje na ravni življenjskega dogodka (in ne posamezne storitve) je pokazalo, da je na splošno z javnimi storitvami v Sloveniji zadovoljnih okoli 75 odstotkov vprašanih, kar je višje od povprečja sodelujočih držav.

Opravljamo tudi naloge na področju sistemske ureditve kakovosti v javni upravi. V tem smislu v javno upravo vpeljujemo Model skupnega ocenjevalnega okvirja CAF, ki je posebej prilagojen za javni sektor. V letih 2024 in 2025 so tako z našo pomočjo številne upravne enote, ministrstva in javni zavodi izvedli samooceno po Modelu CAF.

V obdobju od 2022 do 2025 je Slovenija realizirala obsežen nabor ukrepov, katerih temeljni cilj je bil zmanjšanje administrativnih bremen, optimizacija postopkov in digitalizacija storitev. Trenutno je v pripravi evalvacija učinkov 60 realiziranih ukrepov iz Enotne zbirke ukrepov, s čimer bo možno učinke izmeriti, oceniti prihranke in prepoznati področja, ki so še potrebna izboljšave.

Sprejete so bile sistemske spremembe na področju financiranja občin

Ob podpori sodelavcev Sektorja za lokalno samoupravo smo na ministrstvu ves čas skrbeli tudi za konstruktiven dialog z občinami, s ciljem ohranjanja in krepitve tega sodelovanja pa se redno sestaja tudi delovna skupina za lokalno samoupravo.

V sodelovanju z reprezentativnimi združenji občin je bila pripravljena novela Zakona o financiranju občin (ZFO-1E), s katero smo zagotovili dodatna sredstva za delovanje občin in okrepili dialog med oblastema. Novelo je Državni zbor sprejel marca 2025, s ciljem krepitve finančne stabilnosti občin pa je najpomembnejša sistemska sprememba posodobitev načina določitve povprečnine z upoštevanjem medletne inflacije ter razdelitev dodatnih 1,5 odstotka dohodnine za zmanjševanje objektivnih razlik med občinami. Poleg tega novela spreminja način sofinanciranja občin z evidentiranimi romskimi naselji tako, da morajo občine sredstva porabljati namensko in o tem poročati vladi. Še ena pomembnejša novost ZFO-1E, ki bo omogočala finančno stabilnost občin, je možnost zadolževanja v tujini pri mednarodnih razvojnih bankah (na primer za infrastrukturne projekte) ter možnost izdaje občinskih obveznic.

Vlada je novembra že četrtič zapored, kar doslej ni bila praksa, z reprezentativnimi združenji občin podpisala dogovor o višini povprečnine za prihodnji dve leti. Tako bodo občine za leti 2026 in 2027 prejele 835 evrov povprečnine, poleg zgoraj omenjenih dodatnih sredstev za zmanjševanje objektivnih razlik med občinami v višini 1,5 odstotka dohodnine, kar je za leto 2024 znašalo 54 milijonov evrov. Način določanja povprečnine pomeni visok demokratični standard pri določanju višine sredstev namenjenih občinam, na kar smo lahko upravičeno ponosni. To potrjuje tudi Svet Evrope v zadnjem poročilu o izvedenem monitoringu skladnosti naše zakonodaje z Evropsko listino lokalne samouprave, sprejetim konec oktobra 2025. Poleg naštetega so občine prejele skoraj 12 milijonov evrov za sofinanciranje delovanja skupnih občinskih uprav, pri čemer naj spomnimo, da smo v letošnjem letu bistveno poenostavili in administrativno razbremenili postopek poročanja občin oziroma vlaganja ter posledično odločanja o zahtevkih.

Na podlagi strokovnega nadzora ministrstva je 62 občin uskladilo predpise, ki urejajo volilne enote. Ministrstvo je namreč v nadzoru skladnosti občinskih predpisov z zakoni ugotovilo, da kar 65 občin omenjenih predpisov nima skladnih z ustavo in Zakonom o lokalnih volitvah. Po številnih večmesečnih naporih ministrstva je velika večina občin svoje predpise uskladila z ustavo in zakonom, za tri občine, ki tega niso storile, pa je vlada zaradi kršitev načela enakosti volilne pravice Ustavnemu sodišču predlagala presojo ustavnosti in zakonitosti občinskih odlokov.

Podpora delovanju prostovoljskih in nevladnih organizacij

Vlada je konec leta 2025 sprejela Strategijo razvoja prostovoljstva do 2030 in Strategijo razvoja nevladnih organizacij do 2030, ki pomenita razvojni okvir za obe področji ter poudarjata vlogo nevladnih organizacij (NVO) in prostovoljstva pri reševanju družbenih izzivov. Strategiji sta nastali vključujoče, v dialogu z nevladnimi in prostovoljskimi organizacijami, resorji in drugimi deležniki. Pomembno povezovalno vlogo je pri sprejetju strategij odigral tudi Svet Vlade za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij, z imenovanjem katerega je bil v tem mandatu ponovno vzpostavljen strukturiran dialog z nevladnimi in s prostovoljskimi organizacijami.

Sodelavci Sektorja za nevladne organizacije skrbijo tudi za izvedbo razpisov – letos je bil objavljen Javni razpis za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025 v višini 15,7 milijona evrov, ki prinaša sofinanciranje 226 delovnih mest in s tem krepitev organizacijske zmogljivosti in strokovnosti delovanja znotraj sektorja. Objavljen je bil tudi Javni poziv za sofinanciranje evropskih projektov NVO, to je projektov nevladnih organizacij, ki so bile uspešne na razpisih, sofinanciranih iz proračuna Evropske unije ali Urada za finančne mehanizme Evropskega združenja za prosto trgovino v vrednosti 9 milijonov evrov, s čimer se krepi mednarodno sodelovanje NVO.

Mednarodno sodelovanje

Mednarodni strateški izzivi ministrstva so bili ves čas tesno povezani s skupnimi prioritetami Evropske unije na področju krepitve zaupanja v javne institucije ter odpornosti in legitimnosti javne uprave. V ospredju so bili razvoj odgovornega in dolgoročno vzdržnega upravljanja s človeškimi viri, izboljševanje delovnih pogojev in blaginje javnih uslužbencev ter dosledno uveljavljanje načel integritete, transparentnosti in vladavine prava. Pomemben strateški izziv je predstavljala tudi krepitev sistema javnega naročanja kot ključnega vzvoda za učinkovito, pregledno in trajnostno porabo javnih sredstev. Poseben poudarek je namenjen vključujočemu in na dokazih temelječemu oblikovanju javnih politik ter krepitvi dialoga z deležniki.

Zavezanost krepitvi dobrih odnosov z državami je ministrstvo, ob podpori Službe za mednarodno sodelovanje, aktivno uresničevalo skozi delovanje v različnih mednarodnih organizacijah. Organizirali smo mednarodno srečanje Centralnih nabavnih organov v Ljubljani, tudi letos smo se pridružili raziskavi OECD o zaupanju v javne institucije, na zasedanju Usmerjevalnega odbora za demokracijo pri Svetu Evrope smo predstavili prenovo uslužbenskega in plačnega sistema, dejavni smo v Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti pri Svetu Evrope. Aktivno smo sodelovali tudi na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, kjer je imamo pomemben doprinos zlasti pri državah Zahodnega Balkana. Jasen pokazatelj skupne zavezanosti h krepitvi sodelovanja je memorandum, ki smo ga s Severno Makedonijo podpisali na področju reforme javne uprave.

Ministrstvo je krepilo dobre odnose tako s sosednjimi državami, kot tudi s tistimi, s katerimi nas veže sodelovanje v obliki mešanih komisij, na primer Stalna mešana slovensko-bavarska komisija, izvedli ali gostili pa smo tudi nekaj študijskih obiskov.

Učinkovito izvajanje inšpekcijskega nadzora

Inšpektorat za javni sektor je tudi v preteklem letu dosledno uresničeval svoje poslanstvo z izvajanjem inšpekcijskih pristojnosti upravnih inšpektorjev ter inšpektorjev za sistem javnih uslužbencev in plačni sistem. S tem je prispeval k vzpostavitvi strokovne javne uprave, ki lahko nudi učinkovite in kakovostne javne storitve. Posebno pozornost je namenil tudi zagotavljanju enotnih postopkov in varstvu pravic strank ter javnega interesa.

Tudi prihodnje leto se bo inšpektorat osredotočil na učinkovito izvajanje inšpekcijskega nadzora, z jasnim ciljem varovanja javnega interesa in interesov pravnih in fizičnih oseb. S tem bo še naprej prispeval k pravilnemu izvajanju predpisov ter odpravi ugotovljenih nepravilnosti na področjih iz svoje pristojnosti. V okviru Načrta dela za 2026 načrtuje tudi izvedbo sistemskih nadzorov na tistih področjih, ki so bila na podlagi analiz ali preteklih izkušenj prepoznana kot bolj tvegana za pojav kršitev.