DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini - zaščita ljudi, naselij in kmetij

Osnovni cilj načrtovanih ureditev je celovito zmanjšanje poplavne ogroženosti poseljenih območij v Spodnji Savinjski dolini ter na kmetijskih zemljiščih na širšem vplivnem območju. Posegi v prostor so načrtovani na približno 23 kilometrov dolgem odseku Savinje med Letušem, kjer se reka Paka izliva v Savinjo in mestom Celje ter na širšem območju vodotokov Bolska, Gozdnica in Ložnica. Območje načrtovanih ureditev obsega približno 1078 ha in sega na območje sedmih občin: Braslovče, Šmartno ob Paki, Polzela, Žalec, Prebold, Tabor in Mestna občina Celje. Pripravljeno gradivo so na ministrstvu predhodno danes predstavili tudi županom in predstavnikom omenjenih občin.

Minister Novak je poudaril, da so pri načrtovanih ureditvah prišli do rešitev, ki so dobra osnova za pogovor in sprejem razumnih odločitev. »Faznost izvajanja bomo prilagodili tudi po pogovoru s predstavniki lastnikov, kmetov in lokalnih skupnosti. Večkrat pa sem že povedal, da je vodi treba vrniti prostor, kot družba moramo to razumeti.«

»Gre za enega največjih protipoplavnih projektov v državi, ki bo bistveno prispeval k večji varnosti prebivalcev in prostora. Naš cilj ni le sanacija po ujmah, temveč trajno zmanjševanje poplavnih tveganj in večja odpornost prostora na prihodnje podnebne izzive,« je poudarila vršilka dolžnosti direktorice Direkcije RS za vode (DRSV) dr. Lidija Kegljevič Zagorc.

Med najpomembnejšimi predvidenimi ukrepi so suhi zadrževalniki ob Savinji: Levec, Dobriša vas, Roje, Šempeter, Dobrteša vas, Latkova vas in Letuš, suhi zadrževalnik ob Bolski - Kaplja vas, moker oz večnamenski zadrževalnik na Gozdnici, visokovodni nasip Vrbje, ureditve Savinje, Ložnice, Bolske, Podvinske struge in Lave, ureditev Letuške struge in ureditve na območju Petrovč, mostovi na Savinji, Bolski, Strugi in Lavi. Prav tako so predvidene prilagoditve cest in poti, energetske in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij, objekti in ureditve za varstvo okolja.

Sergej Hiti iz Ljubljanskega urbanističnega zavoda je v imenu izdelovalcev dokumentacije povedal, da hidrološko-hidravlična študija dokazuje, da se s predvidenimi ukrepi bistveno izboljšuje poplavna varnost stavbnih zemljišč, predvsem površin za stanovanjsko in proizvodno rabo, kjer se skorajda izniči poplavna nevarnost. »Eden izmed glavnih ciljev pa je tudi izboljšanje poplavne varnosti kmetijskih zemljišč. Pri morebitnih stoletnih poplavah zmanjšamo poplavne površine za približno tisoč hektarjev, kar predstavlja 60 odstotkov teh površin na obravnavanem območju. Kar se tiče kmetijskih površin znotraj predvidenih zadrževalnikov, so predvideni mehanizmi za povračila škod posameznim prebivalcem v skladu z zakonodajo,« je razložil Hiti in dodal, da so izračunane koristi večje, kot so stroški investicije, kjer se upošteva tudi strošek potencialnih škod v primeru poplav. Vrednost investicije vseh predlaganih ukrepov je trenutno ocenjena na 490 milijonov evrov, izvedba pa je po besedah izdelovalcev gradiva možna v približno sedmih letih.

Minister je še izpostavil: »Pomembno je tudi, da niso žrtvovana kmetijska zemljišča za reševanje stavbnih zemljišč, ampak imamo tudi tam politiko, da skušamo na precejšnjem delu izboljšati sedanje stanje varnosti kmetijskih zemljišč.« Dodal je še, da je pri zadrževalnikih treba razumeti, da ne gre samo za zaščito samo ljudi ampak tudi kmetijskih površin in da bodo pogovori potekali tudi s predstavniki lastnikov zemljišč znotraj zadrževalnikov.

Direktorica Urada za planiranje in načrtovanje na DRSV Alenka Zupančič je povedala, da je obravnavani državni prostorski načrt del širšega, sistemsko povezanega sklopa ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti na porečju reke Savinje. »Ta državni prostorski načrt je del celovitih, med seboj povezanih ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti na porečju Savinje. Del ukrepov je treba umeščati v prostor v okviru državnih prostorskih načrtov, druge pa bo mogoče izvajati v okviru sanacijskih in vzdrževalnih del v javno korist,« je pojasnila.

Koncept poleg danes predstavljenega državnega prostorskega načrta zajema še DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Drete, DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Savinje od Mozirja do Ljubnega. V izvedbi so že ukrepi iz DPN za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice in Letuša, v preučevanju pa je DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti reke Pake na širšem območju Velenja. Koncept zajema tudi številne točkovne ukrepe oz. objekte in posamezne tehnične ukrepe, zaplavne objekte, sanacijo plazov in linijske ukrepe na vodotokih, kot so ureditve struge, nasipi in zidovi.

Gradivo za DPN Spodnja Savinjska dolina je javno objavljeno in razgrnjeno na Ministrstvu za naravne vire in prostor ter na občinah Braslovče, Šmartno ob Paki, Polzela, Žalec, Prebold, Tabor in Celje. Gradivo je objavljeno in razgrnjeno tudi v digitalni obliki v prostorskem informacijskem sistemu PIS in na spletnem portalu GOV.SI.

• Javna razgrnitev bo trajala do 6. februarja 2026,
• javna obravnava bo potekala v ponedeljek, 19. januarja 2026, ob 17.00, v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu.
• Javnost lahko pripombe podaja v času javne razgrnitve.

Gradivo je dostopno na povezavi:
Državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini | GOV.SI