Slovenija ne podpira novih pravil za rastline pridobljene z novimi genomskimi tehnikami

Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU so 3. decembra 2025 dosegli začasni dogovor o predlogu uredbe o rastlinah, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami (NGT), ter o hrani in krmi, s katerim se vzpostavlja zakonodajni okvir na tem področju na ravni Unije.

Dogovor vključuje poenostavljen postopek odobritve za NGT-1 rastline, ki so ekvivalentne konvencionalnim, pri čemer njihovi potomci niso predmet dodatnega preverjanja. NGT-1 rastline in proizvodi iz njih niso označeni, razen semen in reprodukcijskega materiala. To operaterjem omogoča, da vzdržujejo verige brez NGT, če to želijo. Seznam izključenih lastnosti za NGT-1 vključuje toleranco na herbicide in proizvodnjo znane insekticidne snovi; takšne rastline spadajo v kategorijo NGT-2, kjer veljajo strožji predpisi, vključno z obveznim označevanjem in sledljivostjo. Države članice lahko izkoristijo pravico, da na svojem ozemlju prepovejo pridelavo NGT-2 rastlin (opt-out), hkrati pa imajo možnost uvajanja ukrepov za preprečevanje nenamerne prisotnosti teh rastlin v drugih pridelavah. Dogovor prav tako ureja vprašanja intelektualne lastnine: registracija NGT-1 rastlin zahteva predložitev vseh patentov ali objavljenih patentnih prijav v javno dostopni bazi, podjetja pa lahko prostovoljno navedejo tudi namero licenciranja. Poleg tega bo ustanovljena strokovna skupina za patente, ki bo preučevala vpliv patentiranja na inovacije in konkurenčnost sektorja. Komisija bo eno leto po uveljavitvi uredbe izvedla študijo o vplivu patentov na dostopnost semen, inovacije in konkurenčnost evropskega sektorja za vzrejo rastlin, z možnostjo nadaljnjih zakonodajnih ukrepov, če bo to potrebno.

Po mnenju Slovenije dogovor ne naslavlja ključnih vprašanj, kot so ocena tveganja, označevanje, sledljivost, analizne metode, možnost samostojnega odločanja držav članic in pogoji pridelave, na kar je Slovenija tekom obravnave ves čas dosledno in aktivno opozarjala. Zaradi pomanjkanja ustreznih orodij bi bil po mnenje Slovenije uradni nadzor izjemno otežen. Nenamerne genetske spremembe, ki nastanejo pri uporabi novih genomskih tehnik (NGT) in se lahko razlikujejo od naključnih mutacij, zahtevajo upoštevanje načela previdnosti ter predhodno oceno tveganja. Brez tega bi lahko prišlo do negativnih vplivov na pridelavo, zdravje ljudi in živali ter okolje. Glede patentiranja Slovenija poudarja, da bi bilo to vprašanje treba primarno urejati v okviru patentne zakonodaje.

Zaradi navedenih razlogov Slovenija ne podpira dogovora in nasprotuje sprejetju uredbe v predlagani obliki. Slovenija ne nasprotuje napredku, vendar zagovarja uvajanje novosti s potrebno previdnostjo, ob upoštevanju znanstvenih dognanj ter zaščiti zdravja, okolja in možnosti izbire pred ekonomskimi interesi, še posebej pri sproščanju organizmov v okolje, kar je nepovraten proces z morebitnimi dolgoročnimi posledicami.